"Ti rezultati so prvi, ki kažejo, da so imeli vosati kiti nekdaj ostre zobe z eno samo nalogo, in sicer za razkosavanje mesa njihovega plena," je pojasnil kustos paleontologije vretenčarjev muzejev Viktorije Erich Fitzgerald.
Prejšnje teorije so namreč predvidevale, da so starodavni kiti filtrirali svojo hrano, tako da so s stisnjenimi zobmi oblikovali cik-cak sito, s katerim so ujeli hrano in vodo v usta. Podobno počnejo nekateri tjulnji na Antarktiki. Po tej teoriji so sčasoma skozi evolucijo sito zamenjali vosi, je še poročala AFP.
Paleontologi organizacije muzejev Viktorije in avstralske univerze Monash pa so ugotovili, da temu ni tako. Pri preučevanju zob so uporabili 3D skenerje, s katerimi so naredili digitalne modele zob fosilov vosatih kitov, prednikov južnomorskih in sinjih kitov, in današnjih velikanov iz primerov zbirk po svetu. Pri tem pa so ugotovili, da se zobje enih in drugih med seboj razlikujejo.
"V nasprotju s prepričanjem mnogih kiti nikoli niso uporabljali svojih zob kot sito, tehniko filtriranja hrane so namreč razvili šele kasneje. Mogoče šele potem, ko so zobe izgubili," je ob objavi odkritja razložil Fitzgerald.
Poznamo dve večji skupini kitov, in sicer zobate, kot so na primer kiti ubijalci, in vosate. Slednji s pomočjo posebnih vosov filtrirajo plankton in majhne ribe iz oceana, s katerimi se prehranjujejo.
