Čeprav je bilo na tožilstvu po javnem razkritju ovadb zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića mogoče neuradno slišati, da gre za prvi primer, ko je tožilstvo v še aktualni zadevi javnosti posredovalo ovadbe, je ročni pregled vseh zahtev po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja na tožilstvu od leta 2012 dalje pokazal nekoliko drugačno sliko.
Ovadbe naznaniteljem in medijem
»Obveščamo vas, da smo od leta 2012 do danes posredovali sedem kazenskih ovadb. Od tega je bil kazenski postopek končan v petih zadevah. V dveh zadevah, ki se nanašata na isti kazenski spis, je bila kazenska ovadba posredovana, še preden se je kazenski postopek končal oziroma celo še preden je tožilec sprejel odločitev glede kazenskega pregona,« nam je sporočila Erika Repovž z vrhovnega državnega tožilstva.
Na naše nadaljnje poizvedovanje, na koliko oseb so se omenjene ovadbe nanašale, so nam na vrhovnem državnem tožilstvu pojasnili, da na devet fizičnih in eno pravno osebo. Komu so omenjeno dokumentacijo posredovali, na tožilstvu niso želeli razkriti, neuradno pa smo izvedeli, da ne zgolj medijem. Po naših neuradnih informacijah naj bi vrhovno tožilstvo v dveh primerih ovadbo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja posredovalo naznaniteljem kaznivih dejanj. V drugih zahtevah za dostop do informacij javnega značaja naj bi tožilstvo ovadbe posredovalo medijem. Poleg portala Podcrto.si, naj bi v enem primeru tožilstvo ovadbo posredovalo tudi RTV Slovenija.
Kadrovske okrepitve
Vodstvo tožilstva sicer ostaja pri stališču, ki ga je generalni državni tožilec podal prejšnji teden: »Dostop do informacij javnega značaja nikakor ne sme imeti prednosti pred interesi kazenskih in še posebej pred interesi predkazenskih postopkov. Pri tem izrecno izpostavljamo, da zadnja, medijsko odmevna odločitev nikakor ne pomeni uvajanja nove prakse posredovanja kazenskih ovadb,« je generalni državni tožilec Drago Šketa napovedal restriktivnost.
Nadzor nad delom državnotožilske uprave še poteka, so pa na tožilstvu že posegli v hierarhijo pri odločanju o zahtevah po dostopu do teh informacij.
Če so bili prej za to na vrhovnem državnem tožilstvu zadolženi višji pravosodni svetnik Aleksander Lenard in njegovi dve namestnici (višji pravosodni svetovalki Vesna Kermavt in Petra Šubernik), je za posredovanje informacij javnega značaja po novem pristojnih pet ljudi. Poleg Lenarda, Kermavtove in Šubernikove sta to še svetnica v pravosodju Gaja Štovičej in vrhovni državni tožilec svetnik Aleš Butala.
Od njiju gre tudi pričakovati glavno vlogo pri vodenju in odločanju o zahtevah po informacijah javnega značaja. Štovičejeva je bila v preteklosti med drugim že generalna sekretarka na vrhovnem državnem tožilstvu, ko je tožilstvo vodila Barbara Brezigar. V krajšem obdobju, ko je nekdanji notranji minister Vinko Gorenak tožilstvo »speljal« pravosodnemu resorju, pa je bila na notranjem ministrstvu tudi generalna direktorica direktorata za državno tožilstvo. Aleš Butala, ki na vrhovnem tožilstvu vodi oddelek za organizacijo in razvoj upravljanja, je bil v preteklosti med drugim tudi vodja civilnega oddelka na ljubljanskem višjem sodišču in namestnik varuha človekovih pravic.
