Vlagatelji so ob koncu preteklega tedna ob jezeru Jackson secirali govora Yellnove, šefinje Ameriške centralne banke, in Draghija, predsednika Evropske centralne banke. Roko na srce nista povedala nič pretresljivega, sta pa kljub vsemu na neki način pokazala figo ameriškemu predsedniku Trumpu. Draghi je glede prihodnje denarne politike ECB potrdil že večkrat izrečeno, in sicer da bo ta tudi po prenehanju programa odkupov obveznic ostala ohlapna. Zadnje rasti vrednosti evra glede na dolar na presenečenje vlagateljev ni omenil. Posledično je v petek evro glede na dolar pridobil približno odstotek vrednosti, kar je tudi ključen razlog za negativno evrsko tedensko donosnost ameriških delnic in pozitivno donosnost trgov v razvoju. Še najbolj izstopa del govora, v katerem je Draghi govoril o bremenu staranja prebivalstva v državah OECD ob hkratni rasti stopnje zadolženosti teh držav. Rešitev vidi predvsem v dvigu potencialne gospodarske rasti, kar je ob staranju prebivalstva možno predvsem prek dviga rasti produktivnosti. Za slednje pa je po njegovem mnenju potrebno odprto globalno gospodarstvo, kar je v nasprotju s Trumpovimi predvolilnimi obljubami o protekcionističnih ukrepih.
Ob še eno predvolilno obljubo Trumpa, in sicer deregulacijo ameriških finančnih institucij, se je obregnila Yellnova. Ta je v svojem govoru namreč zagovarjala večjo regulacijo finančnih institucij po finančni krizi, zaradi katere je danes finančni sistem varnejši. Hkrati je sicer omenila, da je v določenih delih, predvsem pri manjših institucijah, smiselna poenostavitev regulacije. A kljub vsemu je 71-letnica posredno namignila Trumpu, da lahko, če bo ta februarja drugo leto potrdil njen drugi mandat na čelu Feda, pričakuje nasprotovanje pri pretirani deregulaciji finančnega sistema.
Precej pozornosti je bilo namenjene tudi glavnemu ekonomistu MDS Obstfeldu. Ta je v svojem govoru potrdil, da se globalna gospodarska rast krepi, in hkrati izpostavil, da je trenutna rast najstabilnejša v zadnjem desetletju. Omenjeno so v preteklem tednu sicer potrdile tudi gospodarske objave, ki pa so ostale v senci simpozija. V evrskem območju prve objave anketnega indeksa avgustovske proizvodne in storitvene aktivnosti kažejo na nadaljevanje stabilne gospodarske rasti. Hkrati je indeks spet nakazal pozitiven moment v zasebnem sektorju, ki se krepi najhitreje v zadnjih šestih letih in pol. Dobre gospodarske podatke so vlagatelji »spregledali« tudi v ZDA. Po upočasnjeni gospodarski rasti v prvem polletju je anketni indeks avgustovske proizvodne in storitvene aktivnosti nakazal pospešek pri rasti v tretjem letošnjem četrtletju. V tej luči je zasebni storitveni sektor – storitve predstavljajo približno 80 odstotkov ameriškega gospodarstva – zrasel najhitreje v zadnjih 27 mesecih.
Globalna gospodarska slika je v zadnjih mesecih dobra, razmere na kapitalskih trgih pa kvarijo predvsem geopolitične in politične negotovosti. Zdaj v ZDA prihajajo v ospredje še pogajanja o dvigu zakonsko določene zgornje meje zadolževanja. Vsakršno zavlačevanje pri dogovoru pa zna na trge vnesti novo nepotrebno negotovost.
