Del težav se je iz ZDA predvsem prek okrepitve vrednosti evra prenesel tudi v Evropo. Močan evro v tem času solidne krepitve evrskega gospodarstva ni ravno dobrodošel. Okrepil se je z naznanitvijo Evropske centralne banke (ECB) o zmanjševanju nakupov obveznic. ECB se zmanjšuje moč vplivanja na tečaj, saj ji počasi začenja primanjkovati obveznic za nakupe v Nemčiji in na Portugalskem. Pri teh dveh državah se namreč ECB že približuje dovoljeni meji tretjine celotnega dolga. Za zdaj močan evro še ne načenja dobrega okrevanja evropskega gospodarstva. Objave kazalnikov, ki merijo gospodarsko aktivnost držav Unije, so ta teden ponovno potrdile robustnost evropskega proizvodnega sektorja. Glede na te podatke se prvič po letu 2011 v Nemčiji pričakuje gospodarska rast nad dvema odstotkoma.
Presenetljivo dobro jo je ta teden odnesel naftni sektor, saj objava podatkov o zalogah ponovno ni izpolnila pričakovanj. Namreč zaloge črnega zlata so padle manj, kot je bilo pričakovano, vendar so bile delnice naftnih podjetij v indeksu S&P500 na dan objave med donosnejšimi.
V ozadju finančnih trgov poteka pomembno zborovanje centralnih bankirjev v ZDA, tako imenovani Jackson Hole. Na tem srečanju se ne pričakuje odločitev, je pa pomembno z vidika prihodnjih odločitev in smeri delovanja centralnih bank. Centralni bankirji tukaj prav gotovo izmenjajo mnenja in poglede ter se vsaj v grobem uskladijo, kako bodo te ustanove v prihodnje krojile denarne politike. Nekaj namigov iz Feda je že bilo podanih v zadnjih tednih, da bi se napovedani niz dvigov obrestne mere lahko tudi zamaknil v prihodnost. Bolj bodo zanimive informacije predsednika ECB, ki se srečuje s problemi pomanjkanja obveznic (Nemčija, Portugalska), še vedno prenizko inflacijo in nizkimi obrestnimi merami. Čeravno so gospodarstva še zmeraj v dobri kondiciji, pa kak »pospešek« za finančne trge centralnih bankirjev ne bi bil odveč. V zadnjih letih so namreč trge kar razvadili.
