Mnoge stanovalce iz središča prestolnice moti neprestan hrup, ki ga povzročajo gostinski lokali, razne javne prireditve in številni obiskovalci središča mesta, kjer je ob turističnih vrhuncih precejšnja gneča. Po njihovem mnenju je vrvež v mestu presegel razumne meje.
Nekateri stanovalci se čutijo odrinjene
Občina je v kontekstu odbojkarskega turnirja pred časom zatrdila, da četrtna skupnost Center podpira živahen utrip mesta in da je ponosna na takšno ponudbo. Toda član sveta četrtne skupnosti Center Goran Iskrič (SD) je povedal, da o odbojkarskem turnirju na svetu četrtne skupnosti sploh niso razpravljali. So pa aprila sprejeli sklep, v katerem so pozvali policijo in mestno redarstvo, da poostrita nadzor nad kršitvami javnega reda in miru, predvsem glede kršitev obratovalnega časa gostinskih vrtov in čezmernega hrupa v nočnem času.
To ni prvi glas stanovalcev iz središča Ljubljane, ki kaže na to, da jih vse bolj hrupno dogajanje moti. Že jeseni se je pod peticijo za zmanjšanje hrupa podpisalo več prebivalcev, med njimi igralec Boris Cavazza, pevec Janez Benčina - Benč in nekdanja veleposlanica v Braziliji Milena Šmit.
Tedaj so županu Zoranu Jankoviću predlagali nekaj rešitev, denimo omejitev ozvočenja na območjih prireditev in prepoved predvajanja glasbe po zvočnikih na fasadah gostinskih lokalov. Takrat je župan Zoran Janković zapisal, da bi imeli kmalu mrtvo središče mesta, če bi sledili vsem peticijam in da je omejevanje jakosti zvoka na prostem nemogoče. Iz občine so sporočili še, da pravne podlage za prepoved zvočnikov na fasadah ni, čeravno ne sodijo v javni prostor. Na to temo so se v mestni hiši sestali stanovalci s predstavniki občine ter trgovci in gostinci, vendar srečanje ni prineslo sprememb. Lokali še vedo predvajajo glasno glasbo, obratujejo do enih zjutraj.
Goran Iskrič, ki živi na Petkovškovem nabrežju, pravi, da se je letos stanje v tem delu središča še poslabšalo, kajti v enem od lokalov so začeli na prostem predvajati glasbo, poleg tega pravi, da se na tem območju, kjer je več barov, naenkrat zbere po tisoč ljudi. »Prebivalci smo v primerjavi z obiskovalci Ljubljane v podrejenem položaju. Nekateri ljudje zaradi hrupa za več dni odhajajo iz mesta,« pravi Iskrič, ki se sprašuje tudi, zakaj morajo biti zvočniki na prireditvah na tako visoki jakosti.
Stanovalci iz središča pogosto slišijo protiargument, da je hrup pač davek za vse udobje, ki ga prinaša življenje v mestu. »Nič ne vem o tem davku. Z veseljem grem na kavo in nimam nič proti lokalom. Nasprotujem pa temu, da so ti odprti do enih zjutraj in da imajo hrupno glasbo,« je dejal in dodal, da je v središču živel že pred desetletji, ko je bilo Petkovškovo nabrežje makadamsko, bara pa ni bilo še nobenega, zato ne more držati očitek, da je vedel, da se seli na hrupno območje.
Tak hrup je nasilje nad nami
Milena Šmit, ki že desetletja živi na Bregu, pravi, da v tem delu mesta ni nič bolje. Prav tako jo moti hrupna glasba iz lokalov, ki privablja obiskovalce, pretežno turiste. Pravi, da se nikoli ne pritožuje nad hrupom, ki ga povzročajo ljudje, ampak nad glasno glasbo. Moti jo predvsem, da se zabavo povezuje le s hrupom, da je edini cilj lokalov (označila jih je za vulgarne) le natočiti čim več piva in čim več zaslužiti. »Dan za dnem se do enih, dveh zjutraj sliši bum bum bum. To je fizična agresija. To je nasilje,« je dejala. Pravi, da vse to nima zveze z zeleno Ljubljano, ki jo promovirajo, kajti pretiran hrup povzroča zvočno onesnaženje.
Ob športnih turnirjih v središču, ki jih spremljala glasna glasba in napovedovalec ter številne promocijske stojnice, se je spraševala, ali je to sploh še šport in predlagala, naj sponzorji denar raje namenijo za letovanje otrok na morju. »To je višek že malo strašljive mentalitete – zabava za vsako ceno.« Podobno mnenje ima o kapsuli nad Kongresnim trgom, v katerem je bilo v prejšnjih letih mogoče pojesti večerjo. »Kakšne absurdnosti si izmišljajo, namesto da bi le pustili Ljubljani, da diha. Za prebivalce jim je pa vseeno,« je dodala Šmitova.
