Če v pestri izbiri podobnih si artiklov raje izberete tistega, katerega embalaža je opremljena s podobami človeških obrazov, je zelo možno, da trpite za osamljenostjo. Tako vsaj pravijo raziskovalci, ki so izsledke najnovejše raziskave s področja socialne psihologije objavili v znanstveni reviji European Journal of Social Psychology.
Profesorica marketinga na univerzi v Oregonu Bettina Cornwell je prepričana, da vizualni elementi močno pripomorejo k uspešnosti blagovne znamke. »Podobe obrazov na stvareh lahko na nek način pri ljudeh zapolnijo praznino zaradi pomanjkanja stika z drugimi človeškimi bitji,« je za portal Quartz strnila glavno ugotovitev raziskave.
Osamljeni vidijo obraze tudi tam, kjer jih ni
V prvem koraku raziskave so raziskovalci pripravili 18 risb: na nekaterih od njih so bili jasno upodobljeni človeški obrazi, na drugih ne. Raziskovalci so si izmislili fiktivna imena blagovnih znamk in pripadajočih sloganov. Sodelujočim so nato postavljali vprašanja o znamkah, risbah in njih samih.
Po rezultatih sodeč je ljudem blagovna znamka precej ljubša, če so v njeno vizualno podobo vključeni človeški obrazi. Prepoznali so tudi jasno povezavo med tendenco po prepoznavanju obrazov na risbah, kjer jih v resnici ni bilo, in osamljenostjo.
V nadaljevanju so raziskovalci 45 steklenic vina razvrstili v sedemstopenjsko lestvico. V prvi kategoriji so bili tiste steklenice, na katerih je obraz najbolj prepoznaven, v sedmi pa steklenice, na katerih je obraz zelo težko ali nemogoče zaznati. Ugotovili so, da so ljudem precej ljubše steklenice, na katerih so človeški obrazi jasno razvidni.
Ni pomembno, ali je obraz na artiklu nasmejan
Zanimivo je še, da pravzaprav sploh ni pomembno, ali je obraz na artiklu nasmejan. Ljudje vidijo človeške lastnosti tudi tam, kjer jih ni, čemur znanstveniki pravijo antropomorfizem. K temu jih spodbudi osamljenost. »Pomanjkanje medsebojnih stikov ljudi spodbudi k aktivnemu iskanju človeških stikov,« je pojav razložila Cornwallova.
Ugotovitve raziskovalcev znova dokazujejo, da gre pri potrebi po občutku pripadnosti in težnji po ustvarjanju in ohranjanju pristnih medsebojnih stikov za dve temeljni človeški potrebi. Kadar ljudje čutijo pomanjkanje na tem področju, skušajo praznino zapolniti na različne načine – tudi s kupovanjem izdelkov, na katerih so obrazi.
Ugotovitve raziskave ne bodo v pomoč le oglaševalcem, temveč organizacijam, ki se ukvarjajo s pomočjo ljudem.
