Vsak ljubitelji sredozemske kuhinje prav gotovo dobro pozna žajbelj. Ve se, da je v vročih poletnih mesecih mogoče najboljšega nabrati na kamnitih jadranskih otokih. Bolj ga peče sonce, bolj diši! Kot začimba se izkaže pri pripravi jeter, pečenk in rib, cele liste dodamo ovčetini in jagnjetini, prav dobro pa se ujame tudi s perutninskim in zajčjim mesom. Dodamo ga lahko toplim jedem s skuto, njegova aroma pa se enkratno razvije v toplem maslu ali oljčnem olju. Če ga naberemo, še svežega, neopranega nemudoma shranimo v zamrzovalnik. Tako spravljene lističe lahko potem kakor sveže uporabljamo v hladnejših mesecih. Arome pa nekaj časa ne izgubijo niti posušeni listki, kar so dobro vedele že naše babice, ki so iz žajblja pripravljale čaj in druge zdravilne napitke. Izredno so ga cenili že stari Rimljani, veljal je za zdravilo zoper vsako bolezen. Julij Cezar je bil silno presenečen, ko je izvedel za smrt prijatelja. Vzkliknil je: »Saj je imel vendar žajbelj na vrtu!« Latinsko ime Salvela izhaja iz besede salvus, kar pomeni zdrav, žajbelj pa poznamo tudi pod domačimi imeni čistec, kadulja in žavbi. Iz slednjega je nastal tudi slovenski priimek.

Receptura recept žajbelj kadulja buče skuta sredozemska zelišča