Bo Ankaran zdržal do konca sezone?

Bo, bo, saj smo navajeni tudi hujših razmer. Prva liga je zahtevna. Pozna se nam, da smo imeli premalo časa za pripravo na začetek tekmovanja. Zadržali smo štirinajst igralcev, ki predstavljajo okostje ekipe. Zdaj na dnevni bazi dodajamo igralce, da bi bili konkurenčnejši, vendar sem v roke dobil fante, ki v taktičnem, fizičnem in tehničnem smislu niso na najvišji ravni. Nedavno je tekma z Mariborom pokazala, da smo preveč naivni, saj se tekmec ni preveč potrudil za visoko zmago. Njihovemu poslovnemu direktorju Bojanu Banu sem v šali rekel, da imajo srečo, da lahko izboljšujejo statistiko proti nam, ker se še nismo sestavili.

Imate preveč igralcev?

Veliko sem jih že poslal domov. Večini zmanjkuje zraka, da bi lahko odigrali vso tekmo. Moči imajo le za prvi polčas.

Kdo je pripeljal igralce z vsega sveta?

Agentje nam priporočijo igralce, vendar s tem izgubljamo čas. Iščemo predvsem močne in izkušene igralce, ki bodo kos prvoligaškim izzivom. Povezali smo se z Mariborom in Olimpijo, da bi nam posodili igralce, vendar se ni izšlo. Želel sem si Kenana Bajrića iz Olimpije, ki je zdaj v Stožicah eden glavnih igralcev. Na seznamu želja sta bila Dejan Kelhar in Filip Dangubić, ki sta odšla v Celje, tudi Leo Ejup je zanimiv, a je prestopil v Krško. Moje želje glede okrepitev niso bile uslišane.

Kdo so agentje, ki novačijo igralce?

Veliko jih je in vsak ima svoj način. Če igralci niso dovolj kakovostni, pri meni ne morejo igrati. Do konca prestopnega roka je še teden dni, a se zaradi velikega števila igralcev počutimo kot v kampu. Že na začetku smo vedeli, da se bodo pojavljale težave. Nogometaši v drugih klubih se obnašajo profesionalno, saj imajo urejeno finančno področje, pri nas pa je treba veliko potrpljenja. Veliko časa preživimo na cesti, saj domače tekme igramo v Dravogradu, pa tudi nasploh smo daleč od statusa prvoligaškega kluba. Način našega dela nima nič skupnega s seminarji, ki se jih udeležujemo trenerji. V tem trenutku imamo na treningu kar 27 igralcev. Agentje mi pravijo, da so novinci tako dobri, da jih ni treba niti preverjati, vendar že po njihovi hoji opazim, kdo lahko igra in kdo ne.

Ko ste v začetku leta odšli iz Ankarana in se preselili na Bonifiko, so vam poleti gostoljubje odrekli v Kopru, Sežani in Ajdovščini.

Ne morem se spuščati v višje sfere, vendar imam občutek, da ljudje na Obali razumejo položaj, v katerem smo se znašli. Ko je Koper izpadel v četrto ligo, se je marsikaj zapletlo. Izvrstno bi bilo, če bi imeli svoje domovanje, vendar moramo veliko eksperimentirati. V Ankaranu je težava v infrastrukturi. Po nevihtah se je marsikaj porušilo, slačilnice niso v dobrem stanju, smo pa Ankaran z uvrstitvijo v prvo ligo postavili na nogometni zemljevid. Tudi odnos z njihove strani bi lahko bil malce drugačen.

Kako na Ankaran gledajo v prvi ligi?

Verjetno imajo več spoštovanja do trenerska kadra kot do moštva. Če bi imeli zgolj dvajset odstotkov kakovosti, kot jo premorejo drugi klubi, bi bilo drugače. Mariborski slogan »en klub, ena čast« je Zlatko Zahović skoraj kopiral iz Barcelone, vendar je vzpostavil red. V Ljudskem vrtu je jasna hierarhija, ljudje imajo radi klub, položaj Ankarana pa se močno razlikuje.

Sploh imate svoje navijače?

Malo. V Ankaranu smo pomagali v mladinskem pogonu, a so nekdanji igralci začeli zgodbo pisati na novo. Ko so zavohali, da lahko poberejo vadnine od staršev, so odšli po svoje. Ustanovili so nov klub, vendar se še vedno lovijo.

Kje vidite smisel nastopanja v prvi ligi ob tako neurejenih razmerah?

Iščemo primerno lokacijo, veliko se selimo, skačemo, rešujemo… Nastop v prvi ligi smo si izborili na igrišču. Če ne bo skupnega jezika na Obali, se bo najbrž poiskalo tujega vlagatelja. Kandidatov je veliko. Tudi Arabci se zanimajo za Ankaran.

Ali agentje pritiskajo, kdo mora igrati v prvi postavi?

V teh dneh je predvsem nerodno, ker je igralcev preveč. Raje imam domače nogometaše, a moramo gledati tudi na konkurenčnost. Ne smemo si dovoliti, da bi nas odpisali že po jesenskem delu prvenstva. Razen Jana Pahorja pravzaprav nimamo prvoligaških igralcev. Raoul Delgado je denimo igral v četrti ligi v Parizu.

Imate občutek, da so Ankaran že vsi odpisali? Po šestih krogih ste z dvema točkama prikovani na dno.

Če bo šla zgodba po načrtih, bi nam lahko uspelo. V tej sezoni se želimo uveljaviti v prvi ligi, nato pa načrtujemo korak naprej na področjih prehrane, štipendij, bivališč… Če preživimo to sezono, smo zmagali. Radomlje, ki so izpadle iz prve lige, imajo štiri igrišča, štirinajst stranišč, urejen mladinski pogon… Pri nas tega ni. Igralci zaslužijo zelo malo, morda dobijo kakšno nizko premijo.

Uprava ob vstopu v prvo ligo ni povišala zaslužkov?

Pravilnik je sestavljen, vendar čakamo na realizacijo. Če igralci dobivajo redno plačo, jih lahko trener primerno kaznuje na treningih. V Mariboru so zelo natančni pri teži nogometašev, saj jim izmerijo vsak gram. Če so pretežki, jih udarijo po žepu. Kaj lahko jaz naredim? V Ankaranu je bilo na začetku sezone pretežkih dvanajst igralcev. Delgadu sem rekel, da bo moral peš v Pariz, če ne bo shujšal. Na treninge sem prinesel tehtnico, da smo lahko sestavili evidenco, saj tudi teža vpliva na rezultat.

Poleti ste bili med resnimi kandidati za klop Krškega.

Tudi Zavrč me je povabil, preden so izstopili iz druge lige. Nisem takšen tip trenerja, da bi odšel za vsako ceno. Nekateri moji kolegi bi ob prvi ponudbi šli trenirat tudi na Mars. V Krškem sem imel sestanek z dvanajstimi funkcionarji iz uprave, da sem se počutil kot na seminarju, vendar sem se odločil, da raje ostanem v Ankaranu.

Če bi uspela združitev Kopra z Ankaranom, bi najbrž izgubili službo.

Slišal sem o tem. Ljudje radi nagajajo. V Kopru so ljubosumni, ker so pričakovali, da se bodo združili z Ankaranom, vendar se je izšlo drugače.

Župan Boris Popovič še vedno računa na vpliv v nogometu. Menda je v igri združitev z Jadranom iz Dekanov.

Razumljivo. Ko smo se letos spomladi preselili na Bonifiko, so nam zelo pomagali, a verjetno niso pričakovali, da bodo zaradi licenčnih težav izpadli v četrto ligo. Če bi imela Bonifika dva prvoligaša, bi bil Koper močnejši, vendar je treba poudariti, da Ankaran nikdar ni skočil Kopru v zelje.

V kakšnem odnosu sta s Popovičem?

Težave so se dogajale že v času, ko sem bil trener Kopra. Čeprav smo osvojili pokal, sem moral oditi. V Kopru so se bližale volitve, zato so nastavili svojega trenerja. Veliko je bilo ljubosumja, vendar ljudje poznajo resnico. Takrat so bili navijači veseli, lokali na Bonifiki so bili polni, zdaj pa je vse drugače. Ko so prejšnji teden igrali v pokalu s Korotanom, so bili na tribunah starši in otroci. Po dekretu.