ZDA se po pričakovanjih niso odzvale na pozive Pjongjanga, Pekinga in Moskve, naj za umiritev napetosti na Korejskem polotoku razmislijo o odpovedi rednih letnih vojaških vaj, ki jih z južnokorejsko vojsko izvajajo že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Tudi za tretjino zmanjšano število ameriških vojakov po izjavah obrambnega ministra ZDA Jima Mattisa nima povezave z odločitvijo severnokorejskega voditelja Kim Jong Una, da (še) ne opravi napovedanega raketnega poskusa v smeri ameriškega vojaškega oporišča na otoku Guam. Poudaril je, da je letošnjih 17.500 pripadnikov ameriških oboroženih sil, ki so se jim ob 50.000 južnokorejskih vojakih pridružile še manjše zavezniške enote iz Avstralije, z Nove Zelandije, iz Velike Britanije, Kanade, Kolumbije, Danske in Nizozemske, odraz potreb za uspešno izvedbo vaje, ki naj bi jo sklenili 31. avgusta, in ne trenutnih razmer na polotoku. Večinoma računalniško simulirana vaja je namreč osredotočena na možen spopad z jedrsko oboroženo Severno Korejo. O tem, v kolikšni meri je ta postala jedrska sila, pa so ocene vojaških analitikov nedoločne. Na splošno velja ocena, da je plutonija in obogatenega urana nakopičila za nekaj deset jedrskih konic ter razvila tehnologijo za njihovo namestitev na rakete kratkega in srednjega dosega.
Poudarek obrambna narava vaj
Washington je vaje označil kot obrambne, južnokorejski predsednik Moon Jae In pa je posebej poudaril, da gre za redno vsakoletno urjenje, in pozval Pjongjang, naj ne sprevrača prizadevanj njegove države za mir na polotoku v izgovor za nove provokacije, ki povečujejo napetost. Severna Koreja je tudi v preteklosti te vaje označevala kot priprave na invazijo, tokrat pa je tamkajšnji režim prek državne tiskovne agencije združeno ameriško-južnokorejsko urjenje označil kot »poskus zanetenja jedrske vojne na Korejskem polotoku za vsako ceno«.
Obe Koreji sta tehnično še vedno v vojni, saj sta po triletnem spopadu na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja razglasili le premirje, ki pa je zaradi severnokorejskih mednarodno prepovedanih raketnih in jedrskih poskusov zdaj v največji nevarnosti. V preteklosti običajen odgovor Pjongjanga na sosedsko urjenje z vajo svojih enot z bojnim orožjem namreč lahko tokrat sproži dejanski spopad, ki se ga zaradi nepredvidljivosti vsi bojijo. Lani je Severna Koreja med vojaškimi vajami v južni sosedi prvič uspešno izvedla izstrelitev rakete s svoje podmornice. Še posebej je zato zaskrbljena Kitajska, ki je v zadnjem poskusu discipliniranja Pjongjanga podprla najnovejše sankcije proti Severni Koreji, ki omejujejo tudi njene trgovinske odnose z režimom, ki mu še vedno stoji ob strani. Hua Chunying, tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva, je tako dejala, da vaje ne prispevajo k zmanjšanju sedanje napetosti, ter pozvala Washington in Seul, da naredita več za umiritev razmer.
Večje vojaške vaje z bojnim strelivom ter tankovskimi, letalskimi in pomorskimi silami sta državi pod imenoma Key Resolve in Foal Eagle izvedli že spomladi. Tokrat ni predvidenih večjih urjenj na poligonih, ni pa še znano, ali bodo ZDA ob računalniških simulacijah izvedle tudi prelete strateških bombnikov in uporabile druge strateške oborožitve v regiji. Zadržanost ZDA bi po mnenju nekaterih analitikov pomenila napačno sporočilo tako Pjongjangu kot Seulu. Cheon Seongwhun, svetovalec za nacionalno varnost bivše južnokorejske predsednice Park Geun Hye, trdi, da bi morale skupne vaje predvsem izkazati odločnost in moč zaveznic.
