Na dan, ko so ZDA pred 72 leti odvrgle atomsko bombo na Nagasaki, je Donald Trump z dopustovanja v svojem golf klubu v New Jerseyju tvitnil: »Moj prvi predsedniški ukaz je bil obnova in posodobitev jedrskega arzenala. Zdaj je močnejši in mogočnejši kot kadar koli prej. Upamo, da nam nikoli ne bo treba uporabiti te sile, a nikoli ne bo prišel čas, ko ne bi bili najmočnejši narod na svetu.«
Ameriški predsednik je tako odgovoril na sporočilo severnokorejske vojske, da skrbno preučujejo načrte za obstreljevanje območij okoli Guama z ameriškimi vojaškimi oporišči v zahodnem Tihem oceanu, ki z okoli 6000 marinci, letalsko in podmorniško bazo ter obalno stražo zasedajo približno tretjino otoka. Predstavnik Korejske ljudske armade je v izjavi, ki jo je prenesla severnokorejska državna agencija, še zagotovil, da lahko akcijo izvedejo nemudoma po ukazu predsednika Kim Jong Una z uporabo raket srednjega in dolgega dosega vrste hwasong-12. Grožnja Pjongjanga je sledila poprejšnjemu opozorilu Trumpa, da je za Severno Korejo bolje, da ne preti več ZDA, ker bo v nasprotnem primeru »soočena z ognjem in besom, kakršnih svet še ni videl«.
Nihče ne želi vojne, vendar…
V zaostrovanju retorike med Washingtonom in Pjongjangom politični in strateški analitiki še ne vidijo dejanske nevarnosti vojaškega konflikta. Kunihiko Mijake, nekdanji japonski diplomat, zdaj pa direktor raziskav s področja zunanje politike in nacionalne varnosti na tokijskem inštitutu Canon, je za Reuters ocenil, da Severna Koreja ne bo uresničila napovedi. »Niso samomorilski. Niso nagnjeni k vojaškemu, ampak k diplomatskemu provociranju. Želijo pogajanja, da dosežejo mir z ZDA z močnejšega položaja.« Podobno meni Zhang Liangui, strokovnjak za Severno Korejo na kitajski osrednji partijski šoli. »Nihče ne želi vojne, toda Severna Koreja se je s svojim jedrskim programom dotaknila rdeče linije ZDA, zato konflikt ni izključen,« opozarja. Moon Seong Mook, upokojeni južnokorejski brigadni general, ki je v preteklosti sodeloval v pogajanjih s Pjongjangom, pa je dejal, da Severna Koreja ni imela druge izbire, kot da se takoj odzove na Trumpove grožnje. »Morali so odgovoriti. Po njihovem ZDA žalijo velikega vodjo Kim Jong Una in skušajo reagirati s tovrstno retoriko. Trenutno gre za psihološko vojno,« je ocenil. George A. Lopez, bivši član omizja strokovnjakov Združenih narodov za nadzor nad sankcijami proti Severni Koreji, pa je bolj v skrbeh zaradi Trumpove odločnosti glede »ognja in besa«, saj bo moral povedati, kaj je imel z njima v mislih. Podobno je predsednika opozoril republikanski senator in vietnamski veteran John McCain. Še pred severnokorejsko grožnjo je v radijski izjavi pozval Trumpa k previdnejšim korakom in dodal: »Prepričan moraš biti, da lahko narediš, kar trdiš, da boš storil.« Tudi vodja demokratov v kongresu Nancy Pelosi je »ogenj in bes« označila za »neodgovorno bojevitost«, v nasprotju z uradno Kitajsko, ki je položaj po bojeviti retoriki Trumpa in Pjongjanga označila za »kompleksen in občutljiv«. Evropska komisija se je prek tiskovne predstavnice Catherine Ray odzvala z veliko zaskrbljenostjo nad dogajanjem okoli Severne Koreje ter jo pozvala, naj se vzdrži novih provokacij.
Na samem Guamu vsaj po trditvah guvernerja Eddieja Calva niso posebej zaskrbljeni. »Smo ameriško ozemlje, ne samo vojaška izpostava,« je dejal v spletnem videosporočilu, v katerem je zagotovil, da je otok na vse pripravljen s strateško nameščeno obrambo. Na Guam je danes v vnaprej napovedanem obisku dopotoval ameriški zunanji minister Rex Tillerson in med drugim vzel v bran Trumpovo bojevito retoriko z izjavo, da je to edini jezik, ki ga Kim Jong Un razume.
