Na kmetiji Gašperja Frančiča iz Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju obdelujejo 80 hektarjev površin in redijo 180 bikov pitancev. A letošnja suša bo, kot vse kaže, praznila hleve. »Zaradi suše imamo velik primanjkljaj krme, voluminozne koruze za silažo, koruze za zrnje in travne silaže. Namesto štirih košenj smo letos imeli le eno. Koruzo, kolikor je sploh je, bo treba silirati, a ne bo kakovostna. Na nekaterih poljih bo koruze tudi do 90 odstotkov manj. Najverjetneje bomo morali zmanjšati število glav živine, saj bi bil nakup krme prevelik strošek.«
Denarja za naložbe na kmetiji ne bo
Koruza na njegovi njivi je visoka dobrega pol metra, v normalnih razmerah bi segala tudi do tri metre in pol visoko. Podobno je na njivi Jožeta Švalja iz Dolenje Brezovice. Obdeluje sto hektarjev veliko kmetijo, redi 300 glav goveje živine, od tega 220 pitancev, in 3000 kokoši nesnic. Prepričan je, da se bodo posledice na kmetiji pokazale »šele čez dve leti, ko ne bomo imeli več živine, ki bi jo lahko prodali. Seveda smo na udaru že zdaj, ker bo treba ogromno krme dokupiti, če bo sploh kaj ponudbe. Tega nas je strah. V 25 letih, odkar se intenzivno ukvarjam z živinorejo, ne pomnim, da bi bil že spomladi osip sena 50- do 60-odstoten, druge košnje pa sploh ni bilo.«
»Zaslužki pri govejih pitancih so že zdaj majhni. Da bi za hektar silažne koruze plačal 2000 ali pa 2500 evrov, pa se preprosto ne izide. Bolje, da gre nekaj živine iz hleva,« pravi. Poleg tega je na tako velikih kmetijah treba nenehno kaj posodabljati. Toda zmanjšanje črede pomeni tudi manjši prihodek, denarja za investicije preprosto ne bo.
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša je po terenskem ogledu Bele krajine, Dolenjske in Posavja lahko zgolj potrdila, da ima na tem območju suša »katastrofalne razsežnosti«. Po besedah Jožeta Simončiča, direktorja Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto, je bilo v tem delu Slovenije letos od januarja do zdaj le 400 do 450 milimetrov padavin, kar je okrog 40 odstotkov dolgoletnega povprečja.
Posledice hujše kot leta 2003?
Do sedaj zbrani podatki kažejo, da je na koruzi škoda okrog 90-odstotna, na travinju do 70-odstotna, prav tako je pri vrtninah, bučah in ajdi. Krompir je prizadet 50-odstotno, žita 40-odstotno. Strniščnih posevkov kmetje večinoma sploh niso sejali, kjer pa so jih, niso vzklili. Stopnjuje se škoda v sadovnjakih, ki so bili močno poškodovani že ob spomladanski pozebi. Še posebej so prizadeti mladi nasadi in nasadi na plitvejših tleh.
Prag 2,6 milijona evrov, pri katerem se uveljavi zakon o odpravi posledic po naravnih nesrečah, bo po besedah Strniševe zagotovo presežen. Posledice bi lahko bile celo hujše kot leta 2003, ko so škodo v Sloveniji ocenjevali na 120 milijonov evrov. Občine zdaj že prijavljajo škodo. A zaradi dolgotrajnosti postopkov bo denar prišel do kmetov šele prihodnje leto.
»Če bo interes med živinorejci, se bomo z javnim skladom za regionalni razvoj in razvoj podeželja Ribnica skušali dogovoriti tudi za ugodne kredite za odkup krme. Seveda si želimo, da ne bi prišlo do zmanjševanja črede, kajti to bo povzročilo potem še padec cen mesa, saj ga bo na trgu preveč,« dodaja Strniševa.
Brez namakalnih sistemov ne bo šlo
Od leta 2003 do danes smo imeli po njenih besedah šest hudih suš, zato brez namakalnih sistemov ne bo več mogoče kljubovati podnebnim spremembam, je prepričana. Za ta namen so na voljo podpore iz programa razvoja podeželja. Veliki namakalni sistemi, katerih investitorji so po navadi občine, so financirani stoodstotno, zato jih Strniševa poziva, naj kandidirajo za ta sredstva. Kot dodaja, se prihodnje leto obeta tudi večji razpis z višjo stopnjo sofinanciranja za namakalne sisteme, protitočne mreže, rastlinjake in za oroševanje.
Toda Švalj je do državnih pomoči skeptičen. »Kmetje potrebujemo denar zdaj ali pa najkasneje čez 14 dni, da bomo lahko dokupili kakšno silažno koruzo, če je bo kje kaj. Potreben bo dokup žit oziroma koruznega zrnja, cena bo prav gotovo poskočila. Če država namerava kaj dati, bi bilo dobrodošlo zdaj, ne pa šele prihodnje leto.«
