»Pobiram buče za sorodnika, da bo z njimi nahranil ovce. Buče se še nekako držijo, fižol, recimo, pa je čisto posušen. Ko bi se moral najbolj razvijati, je prišla pripeka in se je posušil. Zrna so čisto drobna,« je pripovedoval Jože Brodarič, ko smo ga zmotili na njivi v okolici Metlike. Paradižnik, ki sta ga z ženo posadila precej globoko, še nekako uspeva, tudi koruza na sosednji njivi je bila videti dokaj dobro. »Sadili so jo bolj zgodaj in je ravno začela polniti storže, ko je prišel spomladanski dež in ji zelo pomagal. Tista, ki so jo sadili pozneje, pa je zdaj zelo majhna. Ko so se začeli razvijati storži, so se listi posušili in razvoj se je ustavil.«

Bo letos sploh še kakšna košnja?

Po pomladanski pozebi in kasneje toči jo bo, kot kaže, ob tokratni suši spet najslabše odnesla jugovzhodna Slovenija. Po podatkih Andreja Kastelica, vodje oddelka za kmetijsko svetovanje in živinorejo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto, je na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja največ, tudi do 100 odstotkov škode na koruzi, kjer je prizadetih 10.000 hektarjev površin. »Bolje so jo odnesla žita, saj so bila pospravljena ob začetku suše in so bila le delno poškodovana,« dodaja.

Močno poškodovanih je kar 20.000 hektarjev trajnega travinja. »Prvi odkos je bil delno zmanjšan zaradi pozebe, a druge košnje zaradi suše že ni bilo. Škoda je več kot 70-odstotna,« pojasnjuje Kastelic. Glede na napoved, da naj bi bil prvi dež šele 26. avgusta, očitno ne bo niti tretje košnje, težko je reči, kaj bo s četrto. Vprašanje je torej, ali bodo kmetje letos sploh še kaj kosili.

Po besedah Kastelica bodo najbolj prizadete kmetije, kjer je živinoreja glavna dejavnost in kjer potrebujejo voluminozno krmo. »Kmetje so imeli stroške s setvijo, stroški s spravilom bodo tudi, pridelka pa ne bo.« Kmetje si bodo tako morali krmo za govedo ali drobnico zagotoviti drugje. Na travinju ne bo mogoče, na njivah tudi ne, torej je edina možnost z dokupom iz drugih delov Slovenije, kjer suša ni toliko pustošila. »Ker se silaže ne da prevažati prav daleč, bo treba dokupovati suho mrvo ali ovite bale. Stroški bodo zelo veliki, ekonomska učinkovitost kmetij pa negativna,« dodaja Kastelic.

Vrtnin na prostem ne bo več

Po prvih ocenah novomeškega zavoda je najbolj prizadeto Šentjernejsko polje, koruza je ponekod popolnoma suha. »Koruza je marsikje visoka le en meter, tako siliranje ne bo prineslo rezultata, vsebnost energije v takšni silaži je namreč bistveno nižja, pridelka pa bo namesto 60 ali 80 ton le tono na hektar.«

V Posavju bo po besedah kmetijskega svetovalca Jožeta Baznika z brežiške enote zavoda krompirja tudi do 70 odstotkov manj. Pri ajdi, ki je bila posejana spomladi, bo škoda na območju jugovzhodne Slovenije prav tako do 70-odstotna, medtem ko je pri novih posevkih vprašanje, ali bo sploh vzniknila, dodaja Kastelic. Vrtnine je suša prizadela do 70-odstotno, v zaščitenih prostorih nekoliko manj, kjer pa lahko ob nadaljevanju visokih temperatur pride do ožganin in posledično še večje škode. »Vrtnin na prostem ob takih temperaturah praktično ne bo. Pridelka paradižnika in paprike pa si brez namakanja ne moremo več zamisliti,« je prepričan Baznik.

Pri sicer redkih strniščnih dosevkih bo škoda stoodstotna, pri bučah 70-odstotna, jagodičje pa bo, kar ga ni uničila zmrzal, dodatno uničila suša. »Pri sadovnjakih je trenutno škode zaradi suše okrog 35 odstotkov, vendar pridelka ne bo že zaradi pozebe, pri mladih nasadih pa je nevarnost, da se cele rastline posušijo, pri čemer pa je lahko škoda večletna,« pravi Kastelic.

Pazljivo pri obdelavi zemlje

Po Baznikovih besedah težava ni v pomanjkanju padavin, v jugovzhodni Sloveniji namreč pade 800 milimetrov padavin na leto. Težava je v njihovi nepravilni razporeditvi. Bistveno je namreč, da rastlina dobi vlago takrat, ko najbolj raste. »Trenutno ni kaj narediti. Kmetje morajo biti pozorni, ko bodo pripravljali zemljo, recimo za setev oljne ogrščice čez kakšen mesec, da zemlja ne bo še dodatno izgubljala vlage. Pri oranju je treba brazde takoj zapreti,« opozarja.