»Prišel sem in priznal krivdo. Sprejemam kazen. Če bo mila, se vam zahvaljujem,« je včeraj tik pred koncem naroka za izrek kazenske sankcije izjavil 37-letni Dejan Lalić iz Ljubljane, obtožen, da je požgal poslovne prostore Izpušnih sistemov Lauš na Leskoškovi cesti v Ljubljani. Sodnik Martin Jančar ga je obsodil na dve leti in štiri mesece zapora, pripor, v katerem se je znašel zaradi ponovitvene nevarnosti, pa mu je podaljšal.
Lalić je bil obtožen poskusa požiga in požiga. V obtožnici, zastopala jo je Helena Zobec Dolanc, piše, da sta skupaj z Božidarjem Samardžićem 24. junija lani prišla do poslopja Izpušnih sistemov Lauš, na silo odprla vratca telefonske omarice in prerezala električne kable, a ognja nato nista zanetila, čeprav sta s seboj prinesla posodi z bencinom. Zakaj, ni znano. Potem pa je sledil še drugi poizkus, 4. julija se ga je Dejan Lalić lotil s svojim bratom Markom. Ta je stražil, Dejan pa je skozi okno pisarne, ki sta ga poprej razbila, vrgel najmanj deset steklenic vnetljive tekočine. Zadnjo molotovko je tudi prižgal in zanetil ogenj, ki se je hitro razširil po pisarni. K sreči so zelo hitro posredovali gasilci in na poslopju, vrednem okoli pol milijona evrov, je nastalo za dobrih 22 tisočakov škode.
Naročnik nekdanji lastničin partner?
Lalić je krivdo priznal. »Zgodilo se je točno tako, kot piše v obtožnici,« je dejal, potem ko je tožilka zahtevala kazen tri leta zapora. »To sem naredil zaradi finančne stiske, več upnikov je dalo izvršbo na moje premoženje in dohodke, dolžan sem bil tudi več ljudem na ulici. Že ko sem bil zaposlen, moja plača ni zadostovala. Potem pa sem izgubil službo in prišel sem na te nespametne ideje. Sicer sem avgusta lani dobil zaposlitev v Nemčiji, ampak v vmesnem času sem naredil te neumnosti,« je pojasnjeval obtoženi, ki naj bi za požig po neuradnih podatkih dobil okoli 1300 evrov nagrade. Če drži, kar piše v obtožnici, je bil naročnik Alen Kraljević, nekdanji partner lastnice Izpušnih sistemov, hrvaški državljan, ki naj bi zdaj bival v domovini. Seveda je bila obtožnica napisana tudi zoper Marka Lalića in Božidarja Samardžića, ki pa na predobravnavni narok, na katerem se bosta izrekla o krivdi, še čakata.
»Žal mi je za to, kar sem naredil, za škodo in vse težave, ki so nastale,« je izjavil Dejan Lalić, ki je v priporu od januarja. Takrat ga je v Nemčijo klical brat in povedal, da so ga pridržali policisti, da naj pride v Slovenijo in prizna. Kot je dejal, je takoj po službi prihitel v Ljubljano. Rečeno mu je bilo, da bo samo dal izjavo, potem pa se bo lahko vrnil na delo v tujino, a so ga priprli. Kot je dejal, so mu na policiji rekli, naj pomaga bratu in naj skupaj »potunkata« Kraljevića, pa bosta lahko upala na milejšo kazen. V tem smislu je potem res dal izjavo, včeraj pa zatrdil, da Kraljevića sploh ne pozna.
Delal bo kvečjemu v zaporu
Zagovornik Uroš Pavlina se je v končnem govoru zavzel za dveletno zaporno kazen, ki naj bi jo njegov klient prestal v obliki družbeno koristnega dela. Tožilkin predlog za triletni zapor se mu je zdel prestrog. Poudaril je, da se je Lalić takrat znašel v slabem finančnem položaju, da je vedel, da v prostorih ni nikogar, ko je vrgel molotovke, da je priznal, iz strahu pa tudi iz moralnih razlogov. Na očitke tožilstva o predkaznovanosti pa je dejal, da je bil obsojen le zaradi ene tatvine.
Končna sodba je bila dve leti in štiri mesece zapora. Za poskus požiga je sodnik Jančar obsojencu prisodil devet mesecev, šest mesecev manj od tožilskega predloga, za požig pa leto in osem mesecev zapora. Dejal je, da bi mu prisodil še več, pa je bil vezan na predlog tožilstva. O delu v splošno korist tako ni bilo govora, saj je mogoče le v primeru, ko je dosojena zaporna kazen, krajša od dveh let.
