Primer koroških dečkov je zaradi odločitve velenjskega centra za socialno delo (CSD), da tri- in petletnega fantka, potem ko sta ostala brez mame in praktično tudi brez očeta, namesti v rejniško družino in ju ne pusti pri starih starših, v javnosti dvignil veliko prahu. Čeprav se doslej nihče ni spuščal v pravilnost vsebinske odločitve strokovne ekipe CSD, sta tako inšpekcijski nadzor kot tudi upravno sodišče odkrila napake v postopkih, ki so privedli do te odločitve. Upravna inšpekcija je v nadzoru ugotovila, da je CSD Velenje pri izdaji ene odločbe kršil pravila upravnega postopka, ker babici med drugim ni priznal statusa stranke v postopku, je pa odločil o njeni obveznosti. Prav tako je nezakonito ravnal slovenjgraški CSD, ker na vlogo babice za izvajanje rejniške dejavnosti sploh ni odgovoril. Da so bile z odvzemom otrok babici kršene ustavne in človekove pravice, je ugotovilo tudi upravno sodišče. Tudi zato je babičin odvetnik Velimir Cugmas proti odgovornim napovedal kazensko ovadbo zaradi nevestnega dela v službi. Na velenjskem CSD z ovadbo niso seznanjeni, po neuradnih informacijah pa so jo na celjskem tožilstvu prejeli, prav tako pa naj bi ovadbo proti odvetniku vložil tudi CSD, zaradi razkrivanja osebnih podatkov v javnosti. Ali to drži, na CSD niso niti potrdili niti zanikali.
Letnih pogodb z odvetniki nimajo
Ali imajo strokovni delavci, zaposleni na centrih za socialno delo, sklenjene zavarovalne police za primer tožbe zaradi napak ali nevestnega dela v službi? Kot pravijo na velenjskem CSD, so njihovi zaposleni zavarovani za poklicno in splošno odgovornost. »Nimamo pa sklenjene letne pogodbe s katero od odvetniških družb. Zunanjo pravno pomoč poiščemo le v posameznih izrednih primerih, ko odvetniku damo tudi pooblastilo za zastopanje,« odgovarjajo. Da so delavci centrov zavarovani s skupnimi policami za poklicno odgovornost in splošno odgovornost (odgovornost iz dejavnosti), je povedala tudi direktorica celjskega CSD Olga Bezenšek Lalić. »O sklepanju pogodb z odvetniki se odločamo po potrebi. Sicer pa direktor zavoda opravlja vsa pravna dejanja in tudi sklepa pogodbe v okviru dejavnosti. Nimamo pa z odvetniki sklenjene nobene letne pogodbe, prav tako za to nimamo posebej predvidenih sredstev. V primeru potreb odvetniške storitve krijemo iz sredstev zavoda,« je povedala Bezenšek-Lalićeva.
Odškodninskih tožb je malo
Strokovni delavci centrov za socialno delo so pogosto na udaru, ali bi zato veljalo razmisliti o podobnem zavarovanju zaposlenih, kot jih imajo na primer zdravniki v bolnišnicah? Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki bedi nad centri, so nas po odgovor usmerili na Skupnost centrov za socialno delo, kjer se s tovrstnimi aktivnostmi intenzivno ukvarjajo že od lani. »Drži, da smo centrom za socialno delo pomagali s tem, da smo poiskali zavarovalnega agenta, ki je odgovorne seznanil, kako je s tem, in tudi predlagal določene možnosti zavarovanja. Sicer pa zavarovalne pogodbe sklepa vsak center posebej,« odgovarja Sendi Murgelj, pravnica Skupnosti centrov za socialno delo. Kot pravi, je ovadb zoper strokovne delavcev veliko, a je večina tudi zavržena. »Če strokovni delavec ne sledi temu, kar ena stran želi, hitro pride do ovadbe. Dejansko so centri zavezani, da v konkretnih primerih izdajo odločbo in torej o neki stvari odločijo, saj tudi morajo odločiti. In tisti, ki s tem ni zadovoljen ter se čuti prikrajšanega, že ocenjuje, da gre za nevestno opravljanje dela in podobno. Temu sledijo kazenske ovadbe, ki so večinoma zavrnjene. Civilnih odškodninskih tožb pa je zelo malo. Če že so, jih večinoma vlagajo sorodniki, v primerih, ko CSD eno osebo določi za skrbnika, pa se drugi s tem ne strinjajo. Običajno je v teh primerih posredi vedno denar,« pravi Murgljeva. Nasploh pa je pri nas, pravi, težava to, da nihče ne bi sprejel nobene odgovornosti, denar pa imajo radi vsi. »Sploh imajo ljudje pogosto prevelika pričakovanja, krivdo pa radi prelagajo na uradnike in državne organe, češ da bi morali oni opraviti neko delo namesto njih,« še ocenjuje Murgljeva.
