»Komuniciranje prek interneta in sorodnih sistemov je vedno bolj regulirano. Omrežja upravljajo združenja oziroma korporacije, ki nam sicer omogočajo uresničevanje pravice do 'svobode govora' – pa tudi ta je vedno bolj omejena –, a naše komuniciranje spreminjajo v dobiček. Zato se na drugi strani že pojavljajo skupnostni projekti nove, neodvisne komunikacije, v katero vsakdo nekaj vloži in vsakdo iz nje tudi kaj dobi.« Tako elektrotehnik Uroš Platiše orisuje izhodišče svojega razmišljanja o bodočem »hipernetu«, mreži komunikacijskih naprav, ki bi se povezale v nehierarhično, decentralizirano omrežje.
Moč skupnosti
»Moja ideja je avtonomno omrežje brez central,« pravi štiridesetletnik, ki v okolju zagonskih podjetij in inovatorstva velja za nekoliko nekonvencionalnega, vendar zanimivega partnerja. Tudi sam priznava, da ima velike sanje, ki jih je v resničnosti mogoče zasledovati le po koščkih. »Primerjava, ki jo vsi poznajo, so voki-tokiji, ki smo jih uporabljali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja,« razlaga osnove svoje vizije. »Vsaka taka naprava je bila avtonomna in 'centralna'.« Platiševa novodobna ideja je, da bi mobilni telefoni hkrati delovali kot sprejemniki in oddajniki. Tako bi sami, brez oddajnikov na visokih stolpih, tvorili omrežje, po katerem bi se prenašal signal med sogovorniki. »Vsakdo, ki bi se omrežju pridružil, bi pravzaprav skupnosti 'posodil' svojo napravo, ki bi delovala kot ojačevalnik signala za celotno skupnost.« Platiše meni, da bi tovrstna komunikacija lahko dobro delovala v naseljih, kjer je gostota naprav dovolj visoka. »Dosegali bi lahko gigabitne povezave, primerljive z najnovejšo tehnologijo telekomunikacijskih operaterjev,« je prepričan.
Platiše poudarja, da njegova ideja ni ne revolucionarna ne posebej nova. »Takšni skupnostni projekti že obstajajo – izhajajo iz potrebe ljudi, da bi ustvarili varno, zanesljivo komunikacijo.« Kot primer izpostavlja civilnodružbeni sistem obveščanja o udarih strel blitzortung.org, v katerega so vključeni posamezniki, ki imajo doma nameščene radarje, ki zaznavajo razelektritve v ozračju (udare strel). Na spletni strani organizacije lahko tako v realnem času preverite, ali se vaši hiši morda približuje nevihta, in (tudi na daljavo, če imate urejen takšen sistem) izklopite električne naprave.
»Če je omrežje decentralizirano, kot v tem primeru, je njegovo delovanje zanesljivo. Pri centralnem ponudniku pa je možnost komunikacije odvisna od ponudnika,« pravi Platiše. »Ta v omrežje vlaga zgolj toliko, da optimizira dobiček. Temu se morajo podrediti tudi uporabniki. In če je ponudnikov centralni sistem v okvari, je lahko komunikacija ogrožena.«
Pametne hiše se pogovorijo med seboj
Da bi svojo zamisel uresničil, je Platiše zagnal projekt hypernet.at, njegovo delovanje pa je naslonil na svoj – doslej – uspešnejši dosežek, zagonsko podjetje PlutonPower, ki razvija sistem pametnih električnih varovalk. Te delujejo kot senzorji, ki nadzirajo delovanje naprav v domači hiši, analizirajo porabo električne energije, jih po potrebi vklapljajo in izklapljajo ter »svetujejo«, kdaj bi jih morda bilo treba nadomestiti z novimi. »Naše tipično obnašanje v zvezi z gospodinjskimi napravami je, da kupimo na primer hladilnik in ga uporabljamo dolga leta, dokler se povsem ne pokvari. Ne vemo pa, da vmes hladilnik deluje vedno slabše – če recimo iz sistema uhaja plin – in zato porablja vedno več energije. Pametna varovalka, ki je povezana z aplikacijo na mobilnem telefonu, takšno povišano porabo lahko pravočasno zazna, jo natančno locira in nam to sporoči – še preden čez leto dni dobimo od elektropodjetja visok poračun, ker se je vmes poraba povišala,« pravi Platiše.
Sistem električnih varovalk bo s pomočjo vlagateljev, med katerimi je tudi podjetje Kolektor, Platiše začel tržiti predvidoma januarja prihodnje leto. »Ljudem bomo ponudili celovit sistem nadzora porabe električne energije, vključno z nadzorom nad polnjenjem električnih avtomobilov, ki bodo kmalu dovolj poceni, da bodo dostopni vsem. Tistim, ki imajo sončne celice in proizvajajo lastno energijo, pa bomo ponudili tudi nadzor nad celotnim električnim tokokrogom – od proizvodnje do porabe. Ustvariti želimo čim bolj neodvisne domove, ki pa bi lahko bili prek pametnih naprav povezani med seboj.«
S tem se Platiše vrača k osnovni ideji skupnostnega komuniciranja. »Pametne naprave oziroma pametni senzorji se lahko med seboj povezujejo tam, kjer so si dovolj blizu. Govorimo o razdaljah od nekaj deset metrov do nekaj kilometrov,« razlaga. Pred očmi ima naselje prihodnosti, v katerem bi senzorji v hišah (v njegovem primeru so to pametne varovalke) lahko denimo zaznali nenadno iskrenje na električnih vodih, ki bi se lahko razvilo v požar. Informacija o tem bi se razširila po omrežju hiš, tudi če bi v prizadeti hiši že prišlo do usodne okvare in sistem sam ne bi bil več sposoben javiti napake. »Tako bi ustvarili varnostno mrežo, ki bi bila visoko zanesljiva ravno zato, ker bi bila neodvisna in bi temeljila na neposredni komunikaciji med napravami. V osnovi gre za koncept interneta stvari, o katerem je sicer veliko govora,« se nasmeje Platiše. V prihodnosti bodo velik del komunikacije opravile že naprave same, napoveduje, saj to za ljudi ne bo le bolj udobno, ampak predvsem bolj zanesljivo in varno. Ljudem pa bo preostalo, da se pogovarjajo o napravah, ki se pogovarjajo…
