Avgustovsko sonce je sonce zrelega, počasi poslavljajočega se poletja. Še vedno je močno, vroče, a vendarle prijaznejše od julijskega ali pa junijskega, ki ga doživljamo drugače tudi zato, ker se na vročino šele privajamo. Sonce je edini vir energije, ki poganja vremenske procese na zemlji. Svojo energijo deli velikodušno in vsak dan. Ni čudno, da so ga včasih častili, saj je poleg vode res vir življenja. Če že vodo lahko zlorabljamo, jo onesnažujemo, dobesedno uničujemo, soncu ne moremo nič. Lahko se nam le smehlja iz daljave, (kamor ne moremo) podobno kot v otroških slikanicah. Če še tako izkoriščamo, lovimo njegovo energijo, ne bomo zmanjšali njegove moči, zaradi tega ne bo sijalo nič prijaznejše ali pa bolj zlobno, uničujoče. Ampak tako, kot je s skoraj vsemi stvarmi v naravi, je tudi sonce dobro in škodljivo hkrati.
Morda bi naravi lahko očitali, da nas vendarle ni dovolj dobro prilagodila za življenje na zemlji. Ali pa se motim? Morda smo mi tisti, ki smo se izneverili in si s svojo pametjo delali tudi medvedje usluge za svoje bivanje na tem planetu? Prav rad bi vedel, ali živali tudi čustvujejo. Samice zagotovo, če izgubijo svoje mladiče, morda na svoj način. Ljudje gledamo na življenje in svoje preživetje ter preživetje svojih potomcev in pač oseb, ki so nam ljube in blizu, s čustvenimi očmi. Sonce zagotovo ne čustvuje, zemlja tudi ne, pa še kakšno zvezdo bi lahko našli v vesolju, ki tudi ne pozna čustev. Življenje, bivanje, obstoj, je res brezosebno. Materija, razne oblike energije, kemijski in fizikalni procesi. Pa na zemlji vreme, ki ga tudi jemljemo in občutimo na človeški način. Se jezimo nanj, smo žalostni ali veseli, odvisno, kako nam je všeč, ali se moramo zaradi njega bojevati za preživetje ali nam pomaga preživeti.
V svojem boju za preživetje ga skušamo tudi predvidevati, napovedovati. Kaj pa je smisel napovedovanja vremena, če ne lažjega boja za preživetje?! Morda se sliši malo pretirano, a v bistvu gre za to. Da nas ne bi odnesel hudournik ali zemeljski plaz v neurju, da nas ne bi pokopalo izruvano drevo, ali pa, da bi si lahko pridelali dovolj hrane, da nas ne bi zadela kap od vročine in podobno. Saj ne gre samo za golo preživetje, ampak tudi za čim lažje, udobnejše preživetje, no, življenje, če hočete. Vprašanje pa je, če smo z našim lajšanjem življenja začeli pretiravati.
