Osemletnega dečka Ziona so za prvo dvojno presaditev rok izbrali, ker je že prejemal zdravila proti zavrnitvi organa, saj so mu v preteklosti že presadili ledvico. Ledvico je izgubil pri dveh letih starosti zaradi zastrupitve krvi (sepsa), zaradi te infekcije pa so mu morali tudi amputirati roki in nogi pod koleni. Pred presaditvijo je lahko roki uporabljal v omejenem obsegu in se je lahko delno oblekel, umil in nahranil, tako da je uporabljal preostanek rok in različne pripomočke. Deček pa si je želel čim bolj normalno življenje: da bi se lahko povzpel po plezalih in v rokah zavihtel kij za bejzbol.
V preteklosti presaditve obeh rok še niso naredili; opravili so samo presaditev enega od udov med enojajčnimi dvojčki in pri odraslih. Tako so na primer leta 2000 v Maleziji deklici, ki se je rodila s hudimi deformacijami, presadili roko njene sestre dvojčice, ki ni preživela. Ker sta imeli kot identični dvojčici enake tkivne značilnosti, imunosupresivna terapija ni bila potrebna. Pri še enem primeru, ko so najstniku presadili enega od udov, poseg ni bil uspešen, saj je pacient umrl zaradi zapletov kmalu po presaditvi.
Presaditev Zionovih rok so opravili v Otroški bolnišnici Filadelfija v ZDA v sodelovanju s strokovnjaki medicinske fakultete Univerze v Pensilvaniji julija 2015, ko je umrl bolnik, ki je bil ustrezen darovalec rok. Poseg so sočasno opravile štiri kirurške ekipe; dve sta pripravljali za presaditev roki otroka, dve pa roki umrlega bolnika.
Šest dni po presaditvi je fant začel dnevno izvajati delovno terapijo, ki je vključevala igranje videoigric, taktilne igrice, začel pa je tudi uporabljati pisala in jedilni pribor. Fant in njegova mama sta se redno srečevala s psihologom in socialnim delavcem, da bi se lažje spoprijela s težavami, ki jih je prinesla presaditev, začeli so tudi načrtovati vrnitev v šolo.
Nekaj dni po posegu je fant lahko premikal prste tako, da je uporabljal sklepne vezi (ligamente), ki so mu po amputaciji ostale na njegovih rokah. Po šestih mesecih so se obnovili živci, kar je omogočilo, da je lahko premikal mišice na presajenih dlaneh in začutil dotik. Tisti čas je že lahko jedel sam in v roko prijel pisalo. Do osmega meseca je lahko uporabil škarje in voščenke, leto dni po presaditvi pa je lahko zavihtel bejzbolski kij z obema rokama.
Funkcionalno slikanje možganov je pokazalo, da so se v dečkovih možganih vzpostavile poti za nadzor nad gibi rok in signalne poti za zaznavanje občutkov.
Ni šlo gladko
Žal vse to ni potekalo gladko. Po presaditvi je doživel osem zavrnitvenih reakcij, ko je njegovo telo zavrnilo presajena tujka. Ob zavrnitvenih reakcijah so ga zdravili z visokimi odmerki imunosupresivnih zdravil, ki jih sicer neprestano prejema, kar lahko ima veliko neželenih učinkov. Vsak dan mora prejemati štiri vrste zdravil za zaviranje imunskega sistema, med njimi je tudi steroidno zdravilo, ki lahko vpliva na njegovo rast in poslabša zdravje kosti. Zdravniki upajo, da bodo dečku sčasoma lahko zmanjšali količino zdravil. Povečana imunosupresija je neugodno delovala tudi na presajeno ledvico. Fant lahko zdaj roki uporablja v večjem obsegu kot pred presaditvijo, a se je moral prvih šest mesecev soočiti z zmanjšano zmogljivostjo rok, poseg in naknadna rehabilitacija pa sta tako za otroka kot njegove starše predstavljala velik napor. Fant še naprej dnevno izvaja terapevtske vaje in dobiva psihološko podporo, zato pričakujejo, da bo njegov napredek sčasoma še večji.
Zaradi številnih zapletov in težav lahko prvo dvojno presaditev rok na svetu le pogojno opredelimo kot uspeh, sklenejo dečkovi zdravniki. In še, da so presaditve rok možne in smiselne šele, če so zelo pazljivo načrtovane in izvedene, v obravnavo pacienta pa morajo biti vključeni ob kirurgih tudi delovni terapevti, fizioterapevti, psihologi in socialni delavci. Prav tako morajo pred posegom pazljivo pretehtati dobrobiti in škodljive posledice presaditve uda za bolnika. Še posebno skrbno se morajo zdravniki odločati pri otrocih, ki pred morebitno presaditvijo rok ne prejemajo imunosupresivne terapije, saj ta pri bolniku poveča tveganje sladkorne bolezni, rakavih obolenj in infekcij. Študijo o tem so nedavno objavili v medicinski reviji Lancet. lo
