Na najbolj smrtonosni migracijski poti na svetu zdaj postaja tiho. Z vse manj prihodi migrantov na obale Apeninskega polotoka narašča navdušenje v Rimu. Čeprav predstavniki vlade z zadovoljstvom sprejemajo velik upad prihodov migrantov in menijo, da je to rezultat prav njihovih prizadevanj za upravljanje migracijskega toka, si strokovnjaki nevladnih organizacij še zdaleč niso enotni, ali julijski 57-odstotni upad prihodov migrantov na obale Sicilije, Apulije in Kalabrije pomeni, da se dolgoletni trendi na sredozemski migracijski poti spreminjajo. V poletnem času bi se moralo namreč število migrantov zaradi boljših plovnih razmer tradicionalno povečati. Toda letošnje poletje pred italijanskimi in libijskimi obalami ni običajno. Italija je namreč pred bližajočimi se parlamentarnimi volitvami, na katerih se v vse bolj protimigrantsko nastrojenem ozračju obeta polet populističnih skrajno desničarskih strank, začela ostro politiko upravljanja sredozemske migracijske poti po lastni meri. Ta dolgoročno ne rešuje problema migracijskega toka proti Italiji, temveč ga pušča nerešenega na libijskih obalah.
V zadnjem mesecu se je na sredozemski migracijski poti izoblikovala podobna politika, kot so jo ob zapiranju balkanske migracijske poti uveljavile Nemčija, Avstrij...
