»Težko je upravljati migracijske tokove, vendar ni nemogoče. Prvič vidim luč na koncu predora.« Tako optimistično je po zadnjih italijanskih ukrepih za zajezitev sredozemske migracijske poti zvenel italijanski notranji minister Marco Minniti. Zadovoljen je bil zaradi upada števila migrantov, ki so julija prispeli na Apeninski polotok. Po podatkih evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) jih je bilo kar 74 odstotkov manj kot mesec prej. Večinoma se upad prispelih migrantov pripisuje novemu kodeksu za delovanje ladij nevladnih organizacij pri njihovih reševalnih operacijah v Sredozemskem morju in podpori italijanskih oblasti libijski obalni straži.
Pritiski se stopnjujejo
Od osmih nevladnih organizacij, ki so lani med libijskimi in italijanskimi obalami zagotovile reševalne operacije za 40 odstotkov vseh rešenih migrantov, jih je zgolj pet podpisalo novi kodeks delovanja, pa še te po oklevanju. Organizacije novi kodeks kritizirajo predvsem zato, ker bi morale vse rešene migrante same prepeljati v varno pristanišče in jih ne bi smele več predajati trgovskim ali vojaškim ladjam, ki prav tako delujejo v območju iskanje in reševanja. Ker so italijanske oblasti zagrozile, da ladjam, ki ne bodo podpisale kodeksa, ne bodo več dovolile privezov v svojih pristaniščih, jih je peščica nato nova pravila vendarle podpisala. Eno izmed teh, ki podpisa niso dale, zdaj preiskujejo zaradi sumov pomoči pri nezakonitem priseljevanju. »Delovanje nevladnih organizacij postaja nevarno. Proti njim se vodi strategija odvračanja in ustrahovanja, hkrati pa Libijci močno pritiskajo na ladje, da bi prenehale delovati na morju,« je ocenil Luigi Manconi, predsedujoči odboru za človekove pravice italijanskega senata.
Dejansko tudi tiste nevladne organizacije, ki so podpisale kodeks, vse težje opravljajo reševalne operacije. Libijska obalna straža jim je namreč prepovedala delovanje v njihovih teritorialnih vodah, reševalne operacije pa namerava na novo razglašenem območju iskanja in reševanja izvajati sama. Letos je njihovim patruljnim čolnom uspelo rešiti le okoli 8000 migrantov, ki so jih nato pripeljali nazaj na libijske obale. Na Apeninski polotok je doslej letos prispelo že več kot 97.000 migrantov.
Tri organizacije prekinile reševalne operacije
Pritiski, da se ladje umaknejo iz akvatorija med Libijo in Italijo, so medtem dobili nove oblike. Ti niso prihajali zgolj iz Italije, temveč tudi iz Libije. Potem ko so v preteklih dneh plovila libijske obalne straže streljala proti eni od ladij nevladnih organizacij, je v torek libijska obalna straža izvedla piratsko akcijo. V mednarodnih vodah (27 morskih milj od obale) je zajela ladjo španske nevladne organizacije Proactiva Open Arms, jo prisilila, da ji je sledila v libijske teritorialne vode, ter jo zadrževala dve uri. Zaradi vseh pritiskov so se tri organizacije (Zdravniki brez meja, Save the Children in Sea Eye) odločile, da začasno prekinejo reševalne operacije v južnem Sredozemlju.
Kritika vse bolj jasne strategije Italije in Evropske unije prihaja tudi iz svetovne organizacije. Posebna odposlanka Združenih narodov za zunajsodne in arbitrarne poboje Agnes Callamard je, podobno kot nevladne organizacije, kritizirala novi kodeks delovanja za ladje nevladnih organizacij. Tudi po njenem mnenju lahko zaradi njega pride do omejitev izvajanja reševalnih operacij. Hkrati je kot problematične opredelila načrte Italije in Evropske unije za finančno pomoč libijski obalni straži, ki je že streljala na gumijaste čolne migrantov. Za migrante, ki jih libijska obalna straža vrača v Libijo, pa po besedah Callamardove obstaja tveganje, da bodo ubiti, posiljeni ali pa bodo v centrih za pridržanje dobivali premalo hrane in zdravstvene oskrbe.
