Veliko evropskih mest je že našlo načine za izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, pri čemer se opirajo na lokalne prednosti in prednostne naloge. Da bi bila mesta pri tem še uspešnejša, je evropska komisija razvila novo interaktivno orodje: Pregled kulturnih in ustvarjalnih mest.
S tem podatkovnim orodjem, ki ga je zasnovalo skupno raziskovalno središče (notranja znanstvena služba komisije), se ugotavlja, kako kultura in ustvarjalnost mestom pomagata pri pospeševanju gospodarske rasti, ustvarjanju novih delovnih mest in krepitvi socialne kohezije. Naši raziskovalci so zbrali in analizirali izčrpne podatke o 168 mestih iz tridesetih držav po Evropi ter ocenili njihovo uspešnost na podlagi različnih kazalnikov, kot so kulturna prizorišča in prostori, ustvarjalna in na znanju temelječa delovna mesta, odprtost, strpnost in zaupanje ter človeški kapital in izobraževanje.
Z nedavno objavljeno prvo izdajo Pregleda kulturnih in ustvarjalnih mest so ti podatki dostopni na spletu, kar lokalnim oblikovalcem politik in ustvarjalcem omogoča, da prepoznajo svoje prednosti in priložnosti, preverijo svojo uspešnost glede na primerljiva mesta ter zagovarjajo ustrezne politike za odpravo pomanjkljivosti. Pregled naj bi spodbudil dialog med mesti in jim pomagal, da se učijo z izmenjavo izkušenj. Z velikim obsegom podatkov bi lahko prinesel tudi nova spoznanja o tem, kako kultura in ustvarjalnost spodbujata razvoj, ter angažiranim državljanom omogočil, da se tudi sami vključijo in prispevajo k preobrazbi svojih mest.
V pregled sta od slovenskih mest vključena Ljubljana in Maribor. Lega na prepihu kultur je prispevala k bogati dediščini obeh mest. Nemara tudi zato obe odlikujeta odprtost in tolerantnost, Ljubljana je pri tem kazalniku med prvimi petimi mesti v svoji kategoriji. Vključena je v mednarodno mrežo ICORN in daje zatočišče preganjanim pisateljem. Slovenska prestolnica se je znašla v prvi peterici primerljivih mest tudi pri vrsti drugih kazalnikov, kot so kulturna infrastruktura in prizorišča, vključenost in privlačnost prireditev za obiskovalce ter zaposlitve v sektorju medijev in komunikacij. Ima odlično razvito mrežo javnih knjižnic in drugih javnih kulturnih ustanov, bila je svetovna prestolnica knjige, mednarodni festival Ljubljana je eden najstarejših v tem delu Evrope, v preteklih letih pa so številni zapuščeni predeli mesta z intervencijami v prostoru oživeli in dobili nove vsebine.
Maribor se poleg bogate dediščine ponaša tudi z najstarejšo vinsko trto na svetu, festival Lent pa je eden največjih v tem delu Evrope. Pregled ni spregledal posebnega poudarka, ki ga je drugo največje slovensko mesto kot evropska prestolnica kulture leta 2012 namenilo vlogi kulture pri varstvu okolja in socialne povezanosti v urbanem prostoru.
Analiza podatkov pa obenem kaže, da imata Ljubljana in Maribor še veliko neizkoriščenih priložnosti pri kategoriji dostopnosti in povezanosti, intelektualni lastnini in inovacijah, človeškem kapitalu ter izkoriščanju ustvarjalnosti za večji gospodarski razvoj.
Ključ do uspešne preobrazbe je razvoj izobražene in ustvarjalne delovne sile. Da bi to dosegli, pa je bolj kot kadar koli prej pomembno negovati živahnost mesta in priložnosti, ki jih s tem ponuja. Politike za spodbujanje kulturne različnosti, zaščito kulturne dediščine ter opolnomočenje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev morajo temeljiti na trdnih dokazih – te pa na ravni mest prvič ponuja Pregled kulturnih in ustvarjalnih mest. Računam na mesta in na ljudi, da nam bodo s svojimi zamislimi in prispevki pomagali pri posodabljanju in razvoju pregleda, da ta postane še relevantnejši.
Evropska mesta se lahko in bi se morala učiti drugo od drugega: v Evropi ni »popolnega« mesta, vsako ima in stavi na svoje prednosti. To priča o bogati raznolikosti, značilni za našo kulturo in identitete, raznolikosti, ki jo bomo v evropskem letu kulturne dediščine praznovali prihodnje leto s številnimi prireditvami po vsej Evropi.
Da bi mesta v Sloveniji in drugod po Evropi bila in ostala privlačna in če želijo uspeti v 21. stoletju, si morajo še bolj prizadevati za dosežke na področju kulture in ustvarjalnosti. Evropska unija jim bo pri tem pomagala z ustreznimi orodji in politikami.
Tibor Navracsics je evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport.
