Prehajanje migrantov po osrednji sredozemski migracijski poti iz Libije v Italijo vse bolj zaposluje Evropsko unijo in ustvarja nove politične napetosti v integraciji. Italija zaradi naraščanja dotoka migrantov meni, da so jo druge evropske države pustile na cedilu, čeprav je evropska komisija za oskrbo prispelih migrantov v Italijo pred dnevi zagotovila dodatnih 47 milijonov evrov. A Italija, kjer se je na zadnjih lokalnih volitvah tudi na jugu države okrepila protimigrantsko nastrojena populistična Severna liga, želi še več solidarnosti Evropejcev pri reševanju migrantskega vprašanja.
Pregreto politično ozračje
Pri tem se Rim zateka tudi k blokadi podaljšanja evropske morske misije Sophia, s katero ladje držav članic pred libijskimi obalami poskušajo preprečiti posel tihotapcem z ljudmi, uresničevati embargo ZN za dobavo orožja Libiji in hkrati reševati migrante. Mandat misiji se izteče 27. julija, Italija pa na nedavnem zasedanju zunanjih ministrov EU ni pristala na njegovo podaljšanje. Želi namreč prilagoditev mandata misije Sophia in tudi evropske reševalne misije Triton. V obeh ta čas vse rešene migrante odpeljejo na italijansko obalo. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je sicer prepričana, da bo mandat slednjič podaljšan. Za dogovor z Rimom ostaja še nekaj tednov.
Hkrati se je politična temperatura dvigovala zaradi namigov iz Italije, da bi lahko prosilcem za azil izdali začasne vizume in jim tako omogočili pot naprej po Evropi. Vendar so v evropski komisiji včeraj pojasnili, da kaj takšnega sploh ni mogoče, saj prosilci za azil ne smejo potovati v druge evropske države, dokler ne dobijo dovoljenja za bivanje. Tudi italijanski zunanji minister Angelino Alfano je zavrnil poročanje medijev, da bi vlada pripravljala izdajo začasnih vizumov migrantom.
Želja italijanskih oblasti je v minulih tednih že bila, da bi druge države članice v EU odprle svoja pristanišča za rešene migrante, vendar takšna odločitev ni bila sprejeta. Italija opozarja, da ob skoraj 90.000 prispelih migrantih na Apeninski polotok počasi zmanjkuje prostora v obstoječih centrih, kjer je nastanjenih okoli 200.000 ljudi. Premestitev prosilcev za azil po obstoječem kvotnem sistemu tudi ne funkcionira. V skoraj dveh letih je bilo namreč iz Italije v druge evropske države preseljenih zgolj 7615 prosilcev za azil.
Kodeks naj bi bil pripravljen
»Italijanska vlada je poskušala že več stvari, da bi si zagotovila večjo solidarnost držav članic,« je za Dnevnik povedala Elisa De Pieri, raziskovalka Amnesty International za jugozahodno Evropo. V Amnestyju se sicer strinjajo, da je država pod velikimi migracijskimi pritiski in potrebuje več solidarnosti drugih članic EU. Vendar De Pierijeva pravi, da nesoglasja o solidarnosti ne morejo biti vzrok za omejitve iskalnih in reševalnih operacij čolnov nevladnih organizacij v Sredozemskem morju. »Zagotavljanje iskalnih in reševalnih operacij je nujna storitev. Tem pa ne moremo postavljati omejitev. Ljudje v stiski na morju morajo biti rešeni,« pravi.
Številne evropske države namreč nevladnim organizacijam, ki so lani po besedah De Pierijeve na morju rešile 30 odstotkov migrantov (enako število pa že tudi letos), očitajo, da s svojimi aktivnostmi privabljajo na pot vedno nove migrante, ker vedo, da bodo rešeni. Organizacije te očitke in obtožbe, da sodelujejo s tihotapci, ostro zavračajo.
Italija naj bi po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa že pripravila poseben pravilnik delovanja teh ladij med Libijo in Italijo, za kar so se na nedavnem neformalnem zasedanju v Talinu zavzeli tudi notranji ministri EU. Tega besedila z enajstimi določili delovanja nevladnih ladij v Amnestyju še niso dobili v roke. Po poročanju Anse je njegov temeljni element, da ladje ne bodo smele več vstopati v libijske ozemeljske vode in da pri operacijah reševanja ne bodo smele več uporabljati signalnih raket ali telefonov. Če tega kodeksa ne bodo podpisale, ne bodo smele več pristajati v italijanskih pristaniščih.
De Pierijeva pravi, da je v prvem osnutku kodeksa, ki so ga videli, obstajala zaveza, da ladje nevladnih organizacij rešenih migrantov ne smejo predajati drugim evropskim ladjam, ampak jih morajo same pripeljati do pristanišč. S tem določilom bi ladje nevladnikov morale zapustiti območje reševanja. Če bo takšna zaveza obveljala in EU ne bo nadomestila izpadlih ladij z več svojimi, katerih temeljni cilj bi bile reševalne operacije, bi reševanje migrantov po oceni De Pierijeve postalo še težje.
