Po več letih priprav in čakanja so Mestna občina Ljubljana ter občini Medvode in Vodice od evropske komisije dobile dobro novico, da bo evropski kohezijski sklad prispeval kar 69 milijonov evrov za naložbe v trenutno največji okoljski projekt v državi. Gre za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju omenjenih treh občin, ki je ocenjen na 135 milijonov evrov. Poleg kohezijskega sklada bo zanj 12 milijonov prispeval državni proračun, preostanek pa bo pokrila trojica občin.
Omenjeni projekt je razdeljen na tri dele, in sicer vključuje nadgradnjo centralne čistilne naprave v Zalogu, gradnjo povezovalnega kanala C0, ki bo odpadne vode iz Vodic in Medvod pripeljal do zaloške čistilne naprave, in gradnjo kanalizacijskega omrežja v občinah Vodice in Medvode ter na 39 območjih v prestolnici. Ravno ta zadnji del projekta bo imel največ neposrednega učinka za občane, saj bodo mnogi predeli v Ljubljani končno dobili kanalizacijo, skupaj z njo pa so na občini obljubili tudi ureditev druge infrastrukture. Na občini dodajajo, da bodo v sklopu teh gradbenih del prenovili tudi 250 ljubljanskih cest. Komisarka za regionalno politiko Corina Cretu je projekt ocenila kot najboljši primer, ki ponazarja delovanje in smisel kohezijske politike, ker bo pomagal varovati okolje, po drugi strani pa bo izboljšal kakovost življenja ljudi.
Po podatkih službe vlade za razvoj in kohezijsko politiko bo po koncu tega projekta skoraj 22.000 prebivalcev na novo priključenih na javni sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda. V sklopu gradnje kanalizacije pa bo zgrajenih kar 131 kilometrov kanalizacijskega omrežja. Kot so še sporočili iz službe vlade za razvoj in kohezijsko politiko, bo mogoče na račun nadgradnje centralne čistilne naprave v Zalogu ukiniti obstoječe in preobremenjene čistilne naprave na Brodu, v Pirničah, na Rakovi jelši, v Vodicah in Polju.
Več konkretnih informacij o časovnem poteku te velike naložbe v kanalizacijsko omrežje bodo predstavniki občin in javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija predstavili jutri. Je pa že od leta 2013 jasno, da bo centralno čistilno napravo nadgradila družba Riko, ki bo pred začetkom gradnje morala pripravili projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in slednje tudi pridobiti. Družba Javna razsvetljava s svojimi partnerji pa se bo lahko lotila gradnje povezovalnega kanalizacijskega kanala C0 kar hitro. Gradnja tega 12 kilometrov dolgega kanala bo namreč potekala postopoma, Vodovod-Kanalizacija pa gradbena dovoljenja za posamezne odseke tega zbirnega kanala že ima.
