Prehodnemu obdobju po brexitu bi lahko rekli brexit brez brexita brez roka trajanja. Najbolj probrexitski minister Liam Fox, ki je pristojen za mednarodno trgovino, in najmanj probrexitski minister Philip Hammond, ki je pristojen za finance, sta v tem nevsakdanjem članku napisala, da dogovor z EU o prehodnem obdobju ne bi veljal za nedoločeno obdobje, pa tudi (kar je najbolj zanimivo), da prehodnega obdobja ne bi smeli imeti za »zadnja vrata za ostajanje v EU«. Vladi ni nihče očital, da je zelo novo zavzemanje za prehodno obdobje po brexitu, v katerem se ne bi v odnosih z EU nič spremenilo še dve do tri leta, nekakšen skriven ali rezervni načrt za to, da Britanija ne bi zapustila EU. Ministri radi pišejo članke (posebno radi za dober honorar), a še nikoli nista bila dva ministra soavtorja enega članka. Cilj tega članka je zelo očiten: javno prikazati brexitsko enotnost ministrov, ki ne obstaja.
Na robu previsa
Hammond in Fox pišeta, da bo Britanija »gotovo zapustila carinsko unijo in skupen trg EU, ko bo marca 2019 zapustila EU«. Pripisala sta, da bo časovno omejeno prehodno obdobje (brexit brez brexita!) v korist narodnemu interesu in podjetnikom, obenem pa opozorila, da to ne bi ustavilo brexita. Prav tako sta napisala, da mora vse na britanskih mejah po brexitu potekati gladko. Blago, kupljeno na internetu, bo moralo »v tednih in mesecih po brexitu« še vedno neomejeno prečkati meje in britanska podjetja bodo morala še vedno neovirano svojim strankam po EU dostavljati naročeno blago. Ministra pišeta, da želi vlada poskrbeti za to, da Britanija po odhodu iz EU »ne bo na robu previsa«. Ministra Hammond in Fox sta do zdaj poosebljala nasprotni, sprti ministrski krili v vladi, prvi kot zagovornik mehkega, drugi kot zagovornik trdega brexita. Njun članek, ki ga je verjetno naročila njuna šefinja, premierka Theresa May, ki živi v vse večjem strahu, da politično ne bo preživela jesenskega kongresa stranke, je tudi odziv konservativne vlade na krepitev tabora nasprotnikov brexita, ki zahtevajo vnovično izrekanje Britancev o tako veliki odločitvi, kot je odhod iz EU.
Ekonomsko samopoškodovanje in nesreča
Tem se je javno pridružil tudi David Miliband, nekdanji laburistični zunanji minister, ki pravi, da bi morali politiki iz vseh strank stopiti skupaj, da bi preprečili najhujše posledice brexita. Odločitev Britancev za odhod iz EU je razglasil za neprimerljivo dejanje ekonomskega samopoškodovanja. V članku, ki je napisal za Observer, je med drugim napisal: »Ljudje pravijo, da moramo spoštovati izid referenduma. Res je, vendar se demokracija ni končala 23. junija 2016 (datum referenduma). Referendum ne more biti opravičilo za to, da državo pahnemo v brezno.« Nekdanji šef osebja premierke Mayeve James Chapman je medtem dejal, da bo brexit »velika nesreča za Britanijo«, pa tudi, da sta dva ministra zainteresirana za ustanovitev nove sredinske stranke, ki bi se postavila proti brexitu. Se bo ta sploh zgodil? To postaja vse bolj vprašljivo.
