Za sedež Evropskega bančnega organa (EBA) je zanimanje manjše kot za sedež Evropske agencije za zdravila (EMA), a zato ne bo nič manjšega lobističnega boja. Obe agenciji se morata iz Londona preseliti zaradi britanskega izstopa iz EU. EBA potrebuje precej manj prostora kot EMA, saj zaposluje le 190 ljudi (trenutno imajo 4150 kvadratnih metrov pisarniških prostorov). Tudi zaradi manjšega števila družinskih članov zaposlenih, ki bi se preselili na novo lokacijo, agencija ni tako zanimiva za večino držav članic kot EMA, čeprav njena moč pri regulaciji bančnega sistema in ohranjanju njegove stabilnosti še zdaleč ni nezanemarljiva. Šest starih držav članic (Irska, Francija, Nemčija, Avstrija, Luksemburg in Belgija) se za sedež agencije potegujejo z dvema najpomembnejšima centroma bank in mednarodnih organizacij na vzhodu (Poljsko in Češko).
Manjše finančne koristi z EBA
Tako kot pri končni odločitvi za sedež EMA bo tudi pri dodelitvi sedeža EBA odločitev politična. Ni izključeno, da se bo s kravjo kupčijo poskušalo zadovoljiti tako stare kot nove države članice. Finančne koristi od preselitve EBA so za države manjše od preselitve EMA. Avstrija, ki kandidira za obe agenciji, čeprav so države članice že odločile, da obeh agencij iz Londona ne bodo preselili v isto državo, kot morebitna nova gostiteljica EBA računa z 200 milijoni evrov dodatnih proračunskih prihodkov. Kar 800 milijonov več si obeta, če bi ji uspelo na Dunaj zvabiti EMA.
Francija, ki želi po brexitu postati finančno središče EU, prav tako se je velikemu vplivu londonskega Cityja upirala že v prejšnjih letih, se kandidature loteva zelo resno, tudi z nagovorom predsednika Emmanuela Macrona ter ministra za gospodarstvo in finance Bruna Le Maireja. Agenciji ponuja dve lokaciji v strogem središču mesta – ob borzi pri reki Seni ali zgradbo v poslovni četrti La Défense. V primeru, da bo Pariz izbran, so si francoske oblasti od lastnikov obeh stavb do konca leta zagotovile opcijski dogovor za sklenitev lizing pogodbe. Povrh tega namerava Francija EBA zagotoviti tudi enkratno nepovratno finančno pomoč za najem prostorov ali stroške selitve v višini 1,5 milijona evrov. Francozi poleg številnih možnosti šolanja (evropsko šolo nameravajo ustanoviti leta 2022) in hitrega dostopa do vseh evropskih prestolnic poudarjajo tudi visoko življenjsko kakovost v mestu in v primerjavi z Londonom tudi krepko nižje cene nepremičnin, transporta in življenjskih dobrin.
Varšava in Praga ponujata ugodne najemnine
Močen kandidat za sedež EBA je tudi Frankfurt, kjer že zdaj gostijo Evropsko centralno banko. Mnogi analitiki pričakujejo, da bo največji boj za sedež EBA potekal prav med Nemčijo in Francijo. Toda želja po ključni evropski bančni agenciji je velika tudi na vzhodu integracije. Poljska ponuja 4500 kvadratnih metrov površin v poslovni zgradbi Kaskada v središču Varšave. Najemnina je relativno nizka – 15 evrov za kvadratni meter na mesec, ob čemer se uradna Varšava zavezuje, da bo sama polovico najemnine plačevala deset let.
Ta finančna spodbuda je ena primerjalnih prednosti Varšave pred drugimi interesenti, slabost kandidature Poljske pa je, da denimo gosti že Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex). Podobno se godi Češki, ki že gosti Evropsko agencijo za globalni navigacijski satelitski sistem (GNSS), a bi želela tudi EBA. Češka vlada za novi sedež agencije ponuja poslovno zgradbo Mayhouse s 7700 kvadratnimi metri površine, ki se še gradi, EBA pa prvih pet let ne bi bilo treba plačevati najemnine.
