Kako se torej odzvati na take šume na trgu ob predpostavki, da imamo portfelj izpostavljen globalnim trgom? Glede na dejstvo, da sta si za zdaj predsednika izmenjala samo nekaj sočnih besed in da je ameriški predsednik ponovno uporabil njemu tako ljubi twitter – lahko trenutno situacijo razumemo kot veliko dima in bolj malo ognja. Tako lahko trenutno rdečo barvo na borzah pripišemo vedenjskim vzorcem določenih skupin udeležencev kapitalskih trgov – ta vzorec oziroma dejavnik je seveda panika. Nedavna zgodovina nas uči, da je prodajanje v obdobju panike ekonomsko gledano nesmiselno, saj gre v večini primerov za kratkoročni šum na trgu. Temu pritrjuje pred kratkim objavljena raziskava družbe Ned Davis, ki je analizirala geopolitične krize manjših razsežnosti v zadnjih stotih letih na gibanje ameriškega indeksa Dow Jones. Ugotovite študije so, da se je ob koncu krajših kriz indeks v večini primerov močno odbil v pozitivno smer. Pol leta po izbruhu kriz je v večini primerov indeks že presegel nivoje pred krizo. Lep primer (in tudi radikalen) je teroristični napad na ZDA 11. septembra leta 2011. Po napadu so borze seveda doživele padce in dno je bilo doseženo peti trgovalni dni po napadu s padcem 17,5 odstotka. Manj kot dva meseca po napadu pa so bili indeksi že na višjih ravneh kot pred krizo. Nauk zgodbe, če jo gledamo s stališča zgodovine, je seveda jasen – taki dogodki so največkrat priložnost za nakup za tiste investitorje, ki so v denarni poziciji. Za investitorje, ki imajo sredstva investirana globalno, pa to pomeni kratkoročni šum in najboljša strategija v takih situacijah je – drži.

Borzni komentar Janez Javornik Triglav Skladi