V vseh državah EU se pri črpanju evropskih sredstev pojavljajo številne nepravilnosti. Toda upravljanje ugotovljenih nepravilnosti in finančnih popravkov je bilo v Sloveniji v pretekli finančni perspektivi od leta 2007 do 2013 le delno učinkovito. To je v najnovejši reviziji ugotovilo računsko sodišče.
Pod drobnogledom državnih revizorjev so bili aktivnosti in ukrepi, ki se nanašajo na upravljanje nepravilnosti in finančnih popravkov pri črpanju sredstev evropske kohezijske politike pri Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ministrstvu za finance, gospodarskem ministrstvu, ministrstvu za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, okoljskem ministrstvu, ministrstvu za infrastrukturo ter ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. V obravnavanem obdobju pretekle finančne perspektive je imela Slovenija iz evropskega proračuna na voljo 4,1 milijarde evrov sredstev. K temu je morala prispevati še slabih 724.000 evrov iz državnega proračuna.
Podatki so tudi napačni in nepopolni
Posamezna država članica mora skrbeti, da se ukrepi, ki se financirajo iz evropskega proračuna, izvajajo pravilno, obenem pa mora preprečevati, odkrivati in odpravljati nepravilnosti in goljufije. Nepravilnosti mora popraviti, s finančnimi popravki vzpostaviti stanje, ko so vsi izdatki, ki so predloženi v sofinanciranje, skladni s pravili, neupravičena izplačana sredstva pa vrniti v proračun EU, so opozorili na računskem sodišču.
Po njegovih ugotovitvah skupna evidenca vseh nastalih nepravilnosti in finančnih popravkov ne obstaja, podatki pa so tudi napačni in nepopolni. Zato so na računskem sodišču lahko le okvirno ocenili, da so finančni popravki zaradi ugotovljenih nepravilnosti, upoštevaje evropska in državna sredstva, do konca leta 2015 znašali 164,2 milijona evrov. To zajema 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev iz operativnih programov. Gre za tri programe – krepitev regionalnih razvojnih potencialov, razvoj človeških virov in razvoj okoljske in prometne infrastrukture –, na katere so se osredotočili državni revizorji, na njihovi podlagi pa je sicer na voljo 97,5 odstotka vseh sredstev kohezijske politike Slovenije.
Dodatno breme za državni proračun
Da bi zagotovila čim učinkovitejše črpanje sredstev EU, se je Slovenija sicer odločila, da bo zagotovila več sredstev, kot je imela na voljo pravic porabe. Zato in zaradi financiranja neupravičenih izdatkov je po oceni računskega sodišča pod vodstvom Tomaža Vesela državni proračun prevzel dodatno breme, ki iz evropskega proračuna ne bo povrnjeno. Gre za znesek od najmanj 57 milijonov do največ slabih 194 milijonov evrov (ta znesek ne vključuje zneska lastne udeležbe). Kakšen bo končni znesek, še ni znano. Z vračili upravičencev se breme sicer znižuje, manjše pa bo lahko tudi glede na možni dogovor z EU o njegovi porazdelitvi. Breme med EU in državo članico se sicer lahko porazdeli le v primeru, če je bilo ugotovljeno, da izguba ni nastala zaradi napake ali malomarnosti slednje.
Ministrstva so praviloma pozvala upravičence k vračilu neupravičeno izplačanih sredstev, vendar bi to po opozorilih računskega sodišča lahko storila v krajšem času. Poleg tega so upravičencem določala različne roke za vračila sredstev, različno pa obračunavala tudi obresti. Ob ugotovljenih nepravilnostih so manjše zneske upravičenci v 95,5 odstotka vrnili, kadar so bili zneski višji od 10.000 evrov, pa manj kot v 40 odstotkih primerov. Če vzamemo vse primere, v katerih so bile zaznane nepravilnosti, sredstva niso bila vrnjena v 36 odstotkih primerov.
Izvršbe v 83 odstotkih nevračila sredstev
Ob odsotnostih vračil so se v 83 odstotkih vzorčenih primerov neupravičeno izplačana sredstva terjala prek sodišča. V dveh primerih pa upravičenca sploh nista bila pozvana k vračilu, saj se ministrstvi nista strinjali z ugotovitvami nadzornega organa o obstoju nepravilnosti, je ugotovilo računsko sodišče. Ker so pristojni državni organi ocenili, da izterjava po sodni poti ne bo uspešna, v več primerih izvršilnega postopka sploh ni bilo. Dogajalo se je tudi, da je pri zneskih za izterjavo naveden znesek nič evrov, čeprav je ministrstvo od upravičenca terjalo vračilo sredstev, so med drugim dognali na računskem sodišču.
Za izboljšanje prihodnjega poslovanja je računsko sodišče ministrstvom izdalo vrsto priporočil. Med drugim to, da naj vzpostavijo centralizirano evidenco podatkov o zaznanih nepravilnostih v centralnem informacijskem sistemu in da naj Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko skupaj z ministrstvom za finance oblikuje sistem, ki bo omogočal, da bo vsaj ob koncu programskega obdobja možno ugotoviti vrednost nepravilnih izplačil in breme, ki ga bo zaradi nepravilnostih nosil slovenski proračun.
