Po predlogu novele zakona o Banki Slovenije (BS), ki ga je včeraj potrdila vlada, bo računsko sodišče lahko presojalo smotrnost in pravilnost poslovanja centralne banke. Očitno je bil vendarle uslišan večkratni poziv računskega sodišča, naj se opravi revizija poslovanja Banke Slovenije. Tako bodo državni revizorji lahko revidirali pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije in nadzorniških odločitev, ki so vodile v porabo javnih sredstev, za deset let nazaj. »Torej se lahko pregleda zgodba z bančno luknjo,« je bil jasen državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič. A pozor: državni revizorji se bodo morali pri svojem delu držati omejitev. Tako ne bodo smeli revidirati izvajanja denarne politike, uporabe in razlage prava in praks nadzora in ne bodo smeli posegati v pristojnosti Banke Slovenije, ki jih ta izvršuje kot sestavni del evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Po naših informacijah naj bi novela zakona predvidoma začela veljati šele prihodnje leto.
Vesel ne bo mogel razrešiti Jazbeca
Računsko sodišče pod vodstvom Tomaža Vesela bo lahko podalo le priporočila Banki Slovenije, ta pa priporočil ne bo zavezana upoštevati. Prav tako revizorji ne bodo pristojni za razrešitev članov Sveta Banke Slovenije, torej guvernerja Boštjana Jazbeca in viceguvernerjev. Razloge za to opredeljuje statut evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evropske centralne banke (ECB), teh pa države članice ne smejo širiti. Ker omenjeni statut predpisuje tudi, da nacionalne centralne banke revidira neodvisni zunanji revizor, ki ga potrdi Svet EU, računsko sodišče pri revidiranju Banke Slovenije ne bo smelo posegati v pristojnosti neodvisnih zunanjih revizorjev centralne banke.
Kup vprašanj, ki jih zakon sploh ne rešuje
»Zavedamo se, da je končna odločitev o ciljih in obsegu dopustne revizije v rokah zakonodajalca. Kljub temu opozarjamo na vprašanja, ki jih je primerno rešiti že v fazi sprejemanja zakona,« pravi Vesel. Po njegovem mnenju predlog zakona ne odgovarja na vprašanje razmejitve nadzorne vloge Banke Slovenije od drugih delov poslovanja. Računsko sodišče za izrek mnenja o poslovanju Banke Slovenije potrebuje neoviran dostop do dokumentacije o celotnem poslovanju, saj brez tega ni zagotovila za pridobitev ustreznih dokazov za izrek revizijskega mnenja. »Morebitne omejitve dostopa do dokumentacije revidiranca morajo biti jasne in nedvoumne. Ni primerno, da bi Banka Slovenije oziroma Evropska centralna banka, katerega del je tudi Banka Slovenije, lahko odločala o tem, katero dokumentacijo smemo pregledati in katere ne. Razumljive pa so stroge omejitve pri javni objavi ugotovitev glede teh dokumentov,« meni Vesel.
Računsko sodišče Banki Slovenije ne sme nalagati popravljalnih ukrepov in ne more pozvati k razrešitvi odgovorne osebe, torej guvernerja. Zato Vesel že opozarja: »Ta omejitev iz evropske zakonodaje za računsko sodišče velja neposredno. Zagotovo pa ni težava, če se ta omejitev ponovi tudi v nacionalni zakonodaji. Za druge omejitve, ki jih v svojih mnenjih predlaga Evropska centralna banka, pa v evropskem pravnem redu ni pravne podlage,« zatrjuje Vesel. Če omenjene dileme ne bodo razrešene, Vesel že opozarja na tveganja. »Pri reviziji Banke Slovenije se nam lahko ponovijo zapleti, podobnim tistim, ko revizorji evropskega računskega sodišča niso pridobili vse dokumentacije Evropske centralne banke, ki so jih potrebovali pri svojem delu,« še dodaja Vesel. Evropsko računsko sodišče je namreč preučevalo, kako je ECB vzpostavila enotni mehanizem nadzora, in pri tem naletelo na oviro, saj zahtevane dokumentacije ni v celoti prejelo.
