Če ne drugi kazalci, potem kažejo katalogi snemalnih založniških hiš, da zanimanje za t. i. klasično glasbo zadnjih deset let skokovito upada. Razlogov je najbrž več, konec koncev se otepajo s težavami tudi založniške hiše, ki izdajajo popularno glasbo, kar je razumeti kot posledico prostega medmrežnega pretakanja glasbe in sveta, v katerem je najdostopnejši radio in obenem televizija postal portal youtube. Toda znamenja »krize« so zajele tudi koncertne dvorane in v ZDA, kjer orkestre financirajo izključno z zasebnim denarjem, je že marsikateri prenehal z delovanjem, podobne združitve in ukinitve pa so zajele tudi Evropo. Z močnim upadom – in kar je v resnici še huje: staranjem – občinstva se spopada (bolje: srečuje) tudi Slovenska filharmonija.
Ko se sprašujemo po vzrokih za takšno situacijo, ne moremo mimo najenostavnejše domneve, da je klasična glasba za sodobnega poslušalca pač izgubila svojo zanimivost...
Po zadnjem kulturnem dogodku, ki sem se ga udeležil, je med nastopajočimi in poslušalci stekla debata o perspektivah umetnosti v aktualnem družbenem...