Zlet v celoti organizirajo prostovoljci, ki za svoje delo niso plačani drugače kot z obilico izkušenj, mnogimi novimi prijateljstvi in lepimi spomini.
»Na začetku smo rekli, joj, kaj delamo? Kje se lotiti, kaj početi? Potem pa je šlo, kot domine,« je začetno zadrego pri organizaciji opisala Jasna Vinder, glavna organizatorka zleta. Funkcijo je bila pripravljena prevzeti zato, da vidi, koliko zmore, predvsem pa zaradi ekipe, s katero se razume in ji lahko zaupa tudi najtežje naloge. »Starost pri tem ne šteje veliko. Predvsem izkušnje, te pa se pri tabornikih hitro pridobi.«
Tri dni svobode
Čeprav se je zlet uradno začel že prejšnji torek, so člani na taborni prostor ob Velenjskem jezeru začeli prihajati šele v četrtek. Prve tri dni tabora so namreč preživeli na pohodu – bivaku, kot mu pravijo taborniki. Razdeljeni v skupine oziroma taborniške »vode«, z desetimi člani in polnoletnim »vodnikom«, so pohod začeli z ene izmed sedmih začetnih točk. Dobili so le zemljevid, denar za hrano in kraj, kjer so lahko skupaj z dvanajstimi drugimi vodi prespali drugo noč, predvsem pa navodilo, da morajo do četrtka opoldne priti na zbirni prostor.
Prostovoljno osebje jim je med potjo pripravilo zabavne dejavnosti, med njimi so bile najbolj obiskane mehurčkanje (zorbing), veslanje na deski (supanje) in lokostrelstvo. A obisk ni bil obvezen – člani so z vodnikom lahko sami izbrali dejavnosti in se odločili, kakšno pot bodo ubrali. Člani voda Sivk iz Škofje Loke so se odločili za »eno svojo pot ob vodi,« po napornem celodnevnem pohodu, med katerim ni manjkalo kopanja, pa so se šli še mehurčkat.
Postavljali so sončno elektrarno
Mladi taborniki iz Škofje Loke so dobro razumeli koncept soustvarjanja, po katerem je bil oblikovan celoten program zleta 2017. Udeleženci so lahko tudi na zletnem prostoru sami izbirali med različnimi večdnevnimi dopoldanskimi in krajšimi popoldanskimi delavnicami. Poleg zabavnih in adrenalinskih dejavnosti so prostovoljci v sodelovanju s strokovnjaki, drugimi prostovoljnimi društvi in aktivističnimi skupinami, med med katerimi so bili Zavod 404, Green Peace, Amnesty International in Legebitra, pripravili razgiban program s poudarkom na aktualnih družbenih temah, kot so podnebne spremembe, socialna neenakost in nestrpnost do drugačnih.
Tako so lahko udeleženci dopoldne postavljali sončno elektrarno ali pa se učili osnov programiranja, popoldne pa se z mladinsko delegatko OZN pogovarjali o trajnostnem razvoju. Vse skupaj pa je povezovala »rdeča nit«, zgodba o grajenju rakete in potovanju na drug planet, saj naj bi Zemlja postala neprimerna za bivanje. A taborniki niso tako naivni, da bi verjeli v poenostavljene rešitve, kot je pobeg na drug planet.
»Mladim bi radi pokazali, da pred težavami ne moremo zbežati, ampak jim moramo stopiti naproti, jih poskušati rešiti zase in za druge. V bistvu se nam raketa v zgodbi pokvari, zato smo prisiljeni na Zemlji ostati še dalj časa in ta čas lahko na zletu izkoristimo, da ugotovimo, kaj vse je na našem planetu, v družbi in okolju mogoče izboljšati,« je razložil Urban, študent iz Ljubljane, ki je bil na srečanju odgovoren za skupni program.
Na taborniškem srečanju je pomemben tudi prosti čas za druženje in sklepanje novih prijateljstev. Še bolj, ker letos gostijo skavte iz Izraela, Makedonije, Francije, Češke, Madžarske, Romunije in Srbije. »Na zlet smo prišli, ker vemo, da so slovenski tabori zelo dobro pripravljeni,« je organizatorje pohvalil vodnik skupine iz Makedonije, Blagojce. »Sam sem član prostovoljnega osebja, z mano pa je še 14 članov in vsi se imamo super.« Za zlet je izvedel od taborniških prijateljev, ki jih je spoznal na izobraževanju v Sloveniji.
