Po letu dni, odkar sta Slovenija in humanitarno društvo Humanitas sprožila akcijo preselitve treh sirskih begunskih družin iz Turčije v Slovenijo, upanje teh beguncev, da bi res kdaj lahko prišli k nam, ugaša. Zaradi dolgotrajne neodzivnosti turških oblasti in – kot kaže – tudi tamkajšnje pisarne Združenih narodov za begunce UNHCR, se je namreč ministrstvo za notranje zadeve nedavno odločilo, da ne bo več neposredno poskušalo preseliti družin, ki so že izrazile pripravljenost za prihod v Slovenijo, temveč bo izbor prepustilo UNHCR in Turčiji. Tako naj bi zdaj – četudi so prvotni kandidati že opravili večji del postopkov – Turčija in UNHCR za pot v Slovenijo izbrala kandidate po svoji izbiri, in ne po izbiri Slovenije. »Predstavništvo UNHCR (v Turčiji, op. p.) bomo sicer pozvali, naj ponovno preuči dokumentacijo, ki smo jo posredovali novembra lani, in skuša te družine, če ustrezajo pogojem, določenim v standardnih operativnih postopkih, uvrstiti med kandidate za preselitev,« dodajajo na MNZ. »Vendar bomo končno odločitev prepustili predstavništvu UNHCR.«
Prijateljske vezi s Slovenijo
Na MNZ so še pojasnili, da od UNHCR v Turčiji niso dobili nobenega odgovora ali povratne informacije na dopis, ki se je nanašal na prvotno izbrane družine. »In to kljub prošnji MNZ za posredovanje tudi prek veleposlaništva v Ankari,« so dodali. »MNZ je prošnje za posredovanje večkrat naslovilo tudi na pisarno UNHCR v Sloveniji, preden se je junija letos zaprla.« Dejstvo je, da je s predlogom Turčiji, da bi sprejela begunce po lastni izbiri, Slovenija presegla standardni postopek preselitve. Ta namreč predvideva, da imata prvo besedo Turčija oziroma UNHCR. Vendar s stališča koristi beguncev in Slovenije (ne nazadnje pa tudi Turčije in UNHCR) tega ni mogoče šteti za neprimerno ravnanje, saj bi bila integracija teh beguncev v slovensko družbo gotovo uspešnejša, kot če bi sem preselili begunce, ki se s Slovenijo ne počutijo povezani. V konkretnem primeru je namreč društvo Humanitas že pred letom in pol vzpostavilo tesen stik s sirskimi družinami, ki skupaj štejejo dvajset članov, in jim je bilo ob (morebitnem) prihodu v Slovenijo pripravljeno tudi ponuditi namestitev in pomoč. Po trditvah Humanitasa so se begunci preselitve v Slovenijo veselili in so s predstavniki Humanitasa razvili prijateljske vezi.
Slovenija upa na preselitev do konca leta
Kot je bilo mogoče izvedeti neuradno, pa se je Slovenija za popolno prepustitev postopka turški strani zdaj odločila, ker želi ujeti časovne roke za preselitev beguncev iz Turčije. Dogovori med EU in Turčijo o preselitvi so bili sprejeti spomladi 2016, MNZ pa neformalno računa, da naj bi bili postopki končani do konca tega ali v začetku prihodnjega leta. Ministrstvo sicer načrtuje preselitev skupno šestdesetih beguncev (torej poleg omenjenih tudi drugih). Države EU pa naj bi v celoti sprejele 20.000 beguncev iz Turčije. Ta pobuda je neposredno povezana z razselitvijo beguncev iz Italije in Grčije po članicah EU v okviru kvot – gre za »delitev bremen« v begunski krizi.
Predstavnica Humanitasa Eva Marn nas je opozorila, da skupina beguncev, s katero ima stik – zdaj gre le še za dve sirski družini iz Alepa, saj je tretja obupala in se vrnila v Sirijo – živi v zelo slabih razmerah. Turčija jim ne daje ustrezne zaščite, da bi preživeli, pa morajo v tovarnah delati tudi otroci. Begunci pa so Marnovi povedali, da so jih v zadnjem času obiskali »sumljivi ljudje«, ki naj bi jim v zameno za denar ponudili, da jim uredijo dokumente, s katerimi bi lahko izpeljali postopek preselitve v Slovenijo. Po mnenju poznavalcev je mogoče, da na področju izstopnih dovoljenj za begunce v Turčiji med birokrati vlada korupcija. Od našega sogovornika, ki je do nedavnega delal za UNHCR v Turčiji, pa smo izvedeli še, da je zastoj v preseljevanju beguncev iz Turčije v EU tudi posledica izrednih razmer, ki so bile razglašene po lanskem poskusu državnega udara.
»Humanitas je kljub vsemu še vedno pripravljen sprejeti begunce in od Slovenije pričakuje, da bo v stiku s turškimi oblastmi in UNHCR naredila vse, da bi se načrtovana preselitev izpeljala,« poudarja Eva Marn. Turška pisarna UNHCR se na naša vprašanja o tem primeru do zaključka redakcije ni odzvala.
