Po letu dni premeščanja beguncev po sistemu evropskih kvot je Slovenija od predvidenih 567 prosilcev za azil doslej sprejela 172 oseb. Od tega 35 oseb iz Italije (večinoma samskih Eritrejcev), iz Grčije pa 114 državljanov Sirije, 17 Iračanov in šest oseb brez državljanstva. Večinoma gre za družine. Do septembra, ko se shema kvot izteče, naj bi sprejeli še 395 oseb. A je jasno, da ta cilj ne bo izpolnjen.
Iz Slovenije bežijo v Nemčijo
Naši sobesedniki, ki dobro poznajo integracijske mehanizme ministrstva za notranje zadeve, opozarjajo, da ima država pri izpolnjevanju zavez težave. Iz Italije in Grčije premeščeni begunci sicer status in dovoljenja za bivanje dobijo razmeroma hitro, a morajo potem dolgo čakati na premestitev v integracijsko hišo ali v zasebna stanovanja. Družba v Sloveniji beguncem ni naklonjena, država pa ima težave tudi z izplačevanjem denarne pomoči, zato je po naših informacijah nekaj družin že zapustilo Slovenijo. Za azil naj bi begunci ponovno zaprosili v Nemčiji, kjer je sistem pomoči mnogo bolje razvit.
»Nikoli ne boste prisilili beguncev, da gredo v države, kamor niso hoteli iti,« je bil v pogovoru za Dnevnik odkrit profesor z Inštituta za politične vede v Parizu Christian Lequesne. »Na širšem območju Prage recimo skorajda ni brezposelnosti. Plače se gibljejo od 900 do 1000 evrov. V Avstriji ali Nemčiji pa lahko dobite plačo 2000 ali 2500 evrov. Racionalnega begunca torej ne moremo kriviti, če bo raje odšel v Avstrijo ali Nemčijo. Zato ne verjamem v kvotni sistem.«
Res pa je, da se države EU že dalj časa dogovarjajo, kako zagotoviti, da bi bili begunci v različnih državah deležni vsaj približno podobnih standardov obravnave. Ministrstvo za notranje zadeve in na novo ustanovljeni vladni urad za begunce, ki bo začel delovati prvega junija, trenutno računata na dve izboljšavi: izplačevanje denarnih pomoči naj bi vlada kmalu uredila s posebno uredbo; ministrstvo pa po naših podatkih še vedno – kljub odporu občanov in lokalne politike – računa tudi na odprtje integracijske hiše na Škofijah. Tam naj bi nastanili nekaj družin. Poleg tega je stanovanja v Kopru ponudila tudi občina.
Madžarska in Poljska sistem bojkotirata
Evropska komisija je sicer včeraj izdala že dvanajsto mesečno poročilo o sistemu kvot. Avstriji, Poljski in Madžarski, ki sistem bojkotirajo, je dala še en mesec časa, da iz Grčije in Italije začnejo sprejemati prve ljudi. Če tega ne bodo storile, je evropski komisar za notranje zadeve, migracije in državljanstva Dimitris Avramopulos napovedal začetek postopkov zaradi kršenja evropskega pravnega reda. Avstrija je sicer v preteklih mesecih napovedala, da bo sprejela 50 oseb iz Italije, medtem ko Poljska in Madžarska kvotnemu sistemu ostro nasprotujeta, tudi s tožbo zoper evropsko komisijo pred evropskim sodiščem.
Komisija je v poročilu grajala tudi Češko, ki že več kot leto dni ni sprejela nobenega prosilca za azil. Od predvidenih 98.255 je bilo doslej v EU premeščenih samo 18.418 oseb.
