Zamisel o ločitvi se je, vsaj po pričevanju nekaterih ljudi blizu igralca, rodila v enem najlepših večerov v moderni zgodovini nogometnega kluba Barcelona. Minula sezona, osmina finala lige prvakov, povratna tekma s PSG. Katalonsko moštvo je na prvem obračunu v Parizu klonilo s 4:0, za napredovanje pa je potrebovalo pravi čudež. V »remuntado«, preobrat, so verjeli vsi, do njega pa je naposled tudi prišlo. Glavni akter velike zmage Barcelone na povratnem obračunu s kar 6:1 je bil Neymar, ki je dosegel četrti in peti gol, njegova prefinjenost in tehnična dovršenost pa sta bili prevelik zalogaj za goste iz francoske prestolnice.
Tistega večera je 25-letni Brazilec začutil, kaj pomeni biti prva zvezda moštva. Začutil je, da je njegov konstantni razvoj prišel v sklepno fazo in da lahko končno stopi iz sence Lionela Messija. A če je želel v boj z Argentincem in Cristianom Ronaldom za naziv najboljšega nogometaša na svetu, je moral zapustiti Barcelono. Potem je tu seveda še denar, za katerega se zdi, da je ves čas krojil pot v Brazilčevi karieri. Še posebno v obdobju, ko je iz Santosa prestopil v Barcelono. O zelencih se tudi to pot govori največ. Neymar je za vrtoglavih 222 milijonov evrov, kolikor znaša njegova odkupna klavzula, prestopil v Paris Saint Germain (PSG), kjer bo tedensko zaslužil 720.000 evrov.
Odločilna očetova vloga
Kot pri mnogih profesionalnih športnikih tudi v življenju Neymarja igra posebno vlogo oče. Sinovo nadarjenost je opazil že v njegovi rani mladosti, nogometne veščine pa mu je pomagal razvijati tudi s spodbujanjem igranja malega nogometa in nogometa na mivki. »Ko sem bil majhen, je bil ves čas ob meni, nič drugače ni niti danes. Skrbi za mojo družino in moje finance,« o očetovi vlogi govori nogometaš, ki se je brazilskemu klubu Santosu pridružil pri enajstih letih. Tudi vodilni možje kolektiva, ki od nekdaj velja za pravo valilnico talentov, so hitro opazili, da se v Neymarju skriva nekaj posebnega, in mu ponudili 3000 evrov mesečne plače, kar je bilo dovolj, da se je družina preselila v razkošno hišo.
Beseda o čudežnem dečku iz Brazilije se je hitro razširila po svetu in prišla na uho tudi Realu, ki ga je povabil, da se jim pridruži v Madridu. Ko je pri 14 letih navdušil na preizkušnji pri kraljevem klubu, je kazalo, da njegovega odhoda ne more preprečiti nič več. A pri Santosu so očitno že takrat vedeli, na katere strune morajo zaigrati. 300.000 evrov na bančnem računu in dodatni odstotki od pogodbe za očeta ter agenta Wagnerja Ribeira so bili dovolj, da je Neymar ostal v Braziliji. Omenjena poteza je močno razveselila tudi nogometno božanstvo v deželi sambe Peleja. Santos je namreč njegov klub, z Neymarjem pa je delil izkušnje in ga na neki način vodil vse od trenutka, ko se jim je pridružil.
A jasno je bilo, da bo nogometaš, znan tudi po nenavadnih pričeskah, prej ali slej zamenjal okolje. Ko je sezono 2010 sklenil s skupno 60 goli na 42 tekmah v različnih tekmovanjih, je Santos prejel 15-milijonsko ponudbo West Hama in 25-milijonsko ponudbo Chelseaja. Ne ena ne druga ni zadovoljila njegovih delodajalcev, Wagner Ribeiro pa je bil s situacijo vse bolj nezadovoljen: »Želi postati najboljši nogometaš na svetu. Možnosti, da mu to uspe v Braziliji, so enake nič.« A dogajanje na nogometni tržnici Neymarja ni pretirano zanimalo. S trdim delom se je razvijal, z magičnimi potezami in videzom pa postajal zvezda posnetkov na spletnem kanalu youtube. Leta 2011 je s Santosom osvojil pokal libertadores (južnoameriška liga prvakov), nato pa si z nekaj rdečimi kartoni in vročekrvnimi izpadi prislužil vzdevek »brazilski Balotelli« (po italijanskem muhastem nogometašu), ki se ga je pozneje hitro znebil.
Medtem ko je bila njegova kariera v strmem vzponu, je pri še nepolnih 20 letih postal oče sinu Davidu Lucci da Silvi Santosu, ki je na svet prijokal 24. avgusta 2011. »Ko sem izvedel, da bom očka, sem kričal. Najprej me je bilo strah, nato sem bil srečen. Gre za veliko odgovornost, v kateri pa uživam,« je dejal po rojstvu Davida Lucce. Identiteto njegove matere je dolgo časa skrival, naposled pa se le odločil, da jo razkrije javnosti. Carolina Nogueira Dantas je bila njegova nekdanja spremljevalka, s katero pa že dolgo ni več v zvezi. Uspešnosti v zasebnem življenju in na nogometnih zelenicah je sledila tudi tista v poslovnem svetu. Da je Neymar zvezda prihodnosti, so namreč začutila številna podjetja, ki so mu za sponzorstvo nakazala bajne zneske. Največja med njimi so bila Nike, Panasonic, Volkswagen, Red Bull, Unilever…
V Barceloni osvojil vse, kar se je dalo
Ko je dopolnil 20 let, je zabil že svoj 100. profesionalni gol, govorice, da bo zapustil Santos, pa so postajale vse glasnejše. »Sanjam o igranju v Evropi. Nima smisla špekulirati, kdaj bom šel. Šel bom takrat, ko si bom zaželel.« Na uresničitev sanj ni čakal dolgo. 24. maja 2013 je za 57 milijonov evrov prestopil v Barcelono, prestop pa je bil takrat deveti najvišji vseh časov. Pozneje se je izkazalo, da sta nogometaš in njegova družina prejela še dodaten kupček denarja, tako da naj bi višina prestopa presegla 100 milijonov evrov. Mešetarjenje z Neymarjevim prestopom je naposled stalo mesto predsednika Barcelone Sandra Rosella, Brazilec pa je v dresu katalonskega velikana začel zbiranje lovorik. Osvojil je vse, kar se je dalo: ligo prvakov, klubsko svetovno prvenstvo, dvakrat naslov španskega prvaka, trikrat špansko pokalno lovoriko in španski superpokal.
Čeprav je v Barceloni užival zvezdniški status, ni bilo to v primerjavi z ljubeznijo do njega v domovini prav nič. Brazilija ga je izbrala za tistega, ki bo njeno reprezentanco znova popeljal na vrh nogometnega sveta. Kazalo je, da mu to uspelo na domačem svetovnem prvenstvu leta 2014, a so se sanje razblinile ob četrtfinalni zmagi proti Kolumbiji, ko ga je v zračnem dvoboju z udarcem v hrbet poškodoval Juan Zuniga in razžalostil vso Brazilijo. Neymar namreč turnirja ni mogel več nadaljevati, njegovi reprezentančni kolegi pa so v polfinalu proti Nemčiji doživeli pravi polom in izgubili s kar 7:1. Delno zadoščenje je dobil dve leti pozneje, ko je na domačih olimpijskih igrah prvič v zgodovini popeljal Brazilijo do zlatega nogometnega odličja.
Pri vsega 25 letih je za brazilsko reprezentanco v 77 uradnih nastopih dosegel že 52 golov, kar ga na večni lestvici uvršča na četrto mesto. Pred njim so le še Romario, Ronaldo in Pele, vsi dosegljivi, tudi »O Rei«, ki jih je zabil 77. Pred Neymarjem je tako obdobje, ki bo razkrilo, ali se bo dokončno vpisal med najboljše nogometaše vseh časov tako v domovini kot v svetu. Če mu ne bo uspelo, mu bodo v uteho še vedno vrtoglave številke na bančnem računu.
