Edini sodno zapriseženi izvedenec z licenco za kriminalistično tehnične preiskave, preiskave fotografij in posnetkov varnostnih kamer ter merilnikov hitrosti pri nas je Celjan Gregor Kovač. Nekdanji policist in kriminalist, ki se je tudi na policiji ukvarjal s prepoznavo oseb na različnih fotografijah, je danes sicer zaposlen na celjski upravni enoti, kjer dela na področju identifikacije tujcev, ki vlagajo zahteve za izdajo delovnih dovoljenj in dovoljenj za bivanje.
»Moja naloga je ugotavljati pristnost predloženih dokumentov, predvsem pa fotografij nekoga, ki želi pridobiti katero od dovoljenj. Kar je še težje v primeru, kadar vlogo odda neka tretja oseba,« pravi Kovač.
Večina objektov je pod videonadzorom
Sodišča pa tudi druge pravne in fizične osebe ga angažirajo takrat, ko pridejo do vprašanja, ali je neka oseba na posnetku ali fotografiji res tista, ki se ji očita storitev nekega kaznivega dejanja. »Jaz pa moram v takem primeru ugotoviti, ali gre morebiti za predelano ali kako drugače manipulirano fotografijo. Dejstvo pa je, da so danes vse pomembnejše ustanove, tudi trgovski centri in drugi lokali, predvsem pa bencinske črpalke in podobno opremljeni z videonadzornim sistemom, ki pa mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb. O tem moramo biti pri vstopanju v objekte tudi ustrezno obveščeni. Če se nekdo zaradi tega, ker je storil neko kaznivo dejanje, znajde na sodišču, pa moram, če me seveda sodišče angažira, opraviti prepoznavo posnetega storilca in ga primerjati z osebo, ki je obtožena storitve nekega kaznivega dejanja,« razloži Kovač. Doda, da se velikokrat zgodi, da se storilci s tem, da so prav oni ujeti na posnetku, ne strinjajo. »V teh primerih sodišča navadno angažirajo mene.«
Meritve so vse natančnejše
Kot pravi, se dobro spominja začetkov, ko je analiziral še posnetke navadnih analognih kamer, kjer so bile resolucije tako slabe, da si videl le kockice. »V zadnjih desetih letih pa je tehnika na tem področju izredno napredovala, enako programska oprema, ki se uporablja pri prepoznavi, boljša pa je tudi kvaliteta samih kamer, zato je tudi potrjevanje identičnosti lažje,« pravi Kovač, ki lahko kot izvedenec, če sta na posnetku dobro vidna tako sama konstitucija storilca kot tudi njegov obraz, opravi tudi meritve obdolženca in tako še lažje primerja rezultate. Obdolženci odredbe sodišča večinoma spoštujejo, a se zgodi, da kdo tudi ne želi sodelovati z izvedencem, ker se zaveda, da ima pravico do zavrnitve, v primeru, da bi škodoval sam sebi. »V takem primeru pač izdelam mnenje brez opravljenih meritev, pa gre kljub vsemu za povsem verodostojno oceno. Če ne gre drugače, pridobimo fotografije domnevnega storilca v evidencah policije ali iz evidence centralnega registra prebivalstva. A seveda vse le na osnovi predhodne odredbe sodišča. So pa te meritve izredno natančne, saj proizvajalec licenčnega programa za prepoznavo oseb predvideva ničelno toleranco,« razloži naš sogovornik.
Najbolj kvalitetni so sicer posnetki oseb, ki stojijo pred bankomati, zato je načeloma enostavno izdelati profil nekoga, ki neupravičeno dviguje denar. Sicer pa je kakovost posnetka odvisna od oddaljenosti kamere ter same postavitve. Bliže ko je storilec na posnetku, natančnejše so meritve. Ocena, ki jo izvedenec predloži sodišču, pa je odvisna od več dejavnikov in tudi metod, ki jih uporablja pri prepoznavi.
Ujeti na radar iščejo izgovore
»Pri analizi si pomagam z lastnim strokovnim znanjem, uporabo biometričnega modula, analizo morfoloških karakteristik obraza, pregleda in analize predmetov, antropometrijskega merjenja osebe, merjenja in primerjave višine osebe in podobno. Obstaja pa tudi možnost analize digitalne fotografije v smislu ugotavljanja prenarejanja oziroma ponarejanja, pri čemer uporabljam tudi programsko opremo za pretvorbo 2D-fotografije v 3D. Skupek vsega tega mi omogoči izdelavo ocene o stopnji verjetnosti, da je obdolžena oseba dejansko tista, ki je bila ujeta pri storitvi nekega kaznivega dejanja,« še razloži Kovač. Pri čemer se za ocene uporablja mednarodna lestvica, na kateri je plus štiri najmočnejša pri ugotavljanju podobnosti, ocena nič pa pomeni, da mora sodišče energijo usmeriti v iskanje drugih dokazov. »To se zgodi takrat, kadar je posnetek res zelo slabe kvalitete in se osebe ne vidi v obraz, niti ni mogoče določiti njene konstitucije,« še pove naš sogovornik, ki veliko dela opravi tudi za okrajna sodišča oziroma za sodnike za prekrške, kadar se vozniki ujamejo na radar.
»Potem pa se izgovarjajo in dokazujejo, da za volanom niso bili oni. Teh analiz fotografij, posnetih zaradi prekrškov, je vse več.«
