Mestna občina Ljubljana za redarje kupuje nov samodejni merilnik hitrosti, ki se bo pridružil dvema merilnikoma, ki ju uporabljajo od leta 2010. Lani so redarji s pomočjo teh dveh merilnikov izdali za več kot 1,1 milijona evrov glob, ta številka pa se bo po nakupu novega radarja gotovo bistveno povišala. Nov merilnik hitrosti se bo od obstoječih dveh razlikoval po tem, da ga ne bodo namestili v avtomobil, temveč ga bodo selili po treh stacionarnih ohišjih, tako da vozniki ne bodo nikoli vedeli, kje je. Poleg merilnika in treh ohišij bodo na občini kupili še števec prometa, ki ga bodo lahko namestili v eno od ohišij, dobavitelj pa bo moral poskrbeti še za usposabljanje mestnih redarjev.
Meril bo hitrost na več pasovih v obe smeri
Sodeč po razpisni dokumentaciji bo novi merilnik čudo tehnike. Omogočal bo merjenje hitrosti sočasno na dveh ali več voznih pasovih, pri tem pa zaznal tudi vozni pas kršitelja. Sposoben bo meriti hitrost prihajajočega in odhajajočega prometa hkrati. Ločil bo med tovornimi in osebnimi vozili ter omogočal nastavitev različnih omejitev hitrosti po teh dveh tipih vozil. Zaznal in fotografiral bo lahko šestdeset kršitev na minuto, in to podnevi, ponoči in v slabih vremenskih razmerah. Glede na to, da bodo morali dobavitelji občini ponudbe poslati do 23. maja in da bodo temu sledila še pogajanja za ceno in usposabljanje, lahko sklepamo, da bodo redarji nov sistem verjetno začeli uporabljati jeseni.
Nov merilnik hitrosti bo dobrodošla pridobitev za ljubljanske redarje, ki so jim lani začeli usihati prihodki. Številke iz letnega poročila kažejo, da so lansko leto končali z najslabšim finančnim izkupičkom v zadnjih letih. V občinski proračun je iz redarstva priteklo 3,67 milijona evrov, kar je četrt milijona manj kot leta 2015 in več kot 700.000 evrov manj kot leta 2014.
Najbolj je na izkupiček redarjev vplivalo manjše število predlogov, ki so jih zaradi neplačane parkirnine podali na Ljubljanskih parkiriščih in tržnicah, kjer opažajo, da se je v zadnjih dveh letih število avtomobilistov, ki ne poravnajo ali ne podaljšajo parkirnine, zmanjšalo. Če je bilo takih primerov leta 2015 več kot 50.000, se je število lani ustalilo pri 36.000 voznikih. Izboljšanje pripisujejo predvsem možnosti podaljševanja parkirnine prek SMS-sporočil.
Število hujših prekrškov se je povečalo
Kljub nadzoru redarjev pa bolj ali manj na podobni ravni v zadnjih letih ostaja število prekrškov zaradi prekoračitve hitrosti, kar morebiti upravičuje nakup novega merilnika. Lani je bilo ugotovljenih prekoračitev hitrosti 17.119 ali okoli 300 manj kot leta 2015. V statistiki izstopa leto 2014, ko je bilo teh prekrškov 18.631 in ko so redarji opravili tudi največ meritev. Zaradi kadrovskih razlogov – na redarstvu imajo precej težav z odhodi redarjev zaradi nizkih plač – in popravil dveh samodejnih merilnih naprav se v naslednjih dveh letih tej številki niso približali. Skrb zbujajoč je podatek, da se je lani, kljub manj ugotovljenim prekoračitvam, povečalo število hujših prekrškov, ko so vozniki vozili dvajset in več kilometrov na uro nad omejitvijo.
