Vrbsko jezero, ki se na zahodu naslanja na Celovec, obsega skoraj 20 kvadratnih kilometrov in je največje jezero na avstrijskem Koroškem. Obenem je eno najbolj priljubljenih turističnih ciljev v Avstriji, ki zgolj v poletni sezoni našteje več kot 700.000 nočitev. Kar je nam skrito na severni strani Alp, se Avstrijcem, Nemcem, Nizozemcem, Skandinavcem in drugim Evropejcem odkriva na skrajnem južnem robu nemško govorečega območja.
Vrba (Velden) ob Vrbskem jezeru je bolj znana starejšim generacijam, predvsem po zaslugi nadaljevanke Grad ob Vrbskem jezeru, ki jih je prikovala pred televizijske sprejemnike enako kot to zdaj uspe Gorskemu zdravniku. Gledalke in gledalci so se na začetku 90. let topili ob romantičnih prigodah Roya Blacka, Uschi Glas in drugih tedanjih TV-zvezdnikov.
Neoromantična kulisa nadaljevanke je bil grad ob jezeru (Schloss Velden), ki je še zmeraj najekskluzivnejši naslov v kraju. Zato ni naključje, da je pred njim parkiran nesramno drag rolls-royce. Če se z njim ne bi na oddih pripeljal avstrijski petičnež, bi vodstvo hotela tja bržkone postavilo kakšno drugo luksuzno motorno kočijo.
Bežen pogled po starostnem preseku gostov razkriva, da ta del Vrbskega jezera še zelo živi od nekdanje televizijske slave. Zatorej ni presenetljiv podatek, da ima v hotelu svojo ordinacijo tudi ugleden lepotni kirurg. Tistega opoldneva je na bližnji obali avstrijski par prosil starejšo mimoidočo, da posname njun portret. Vendar je imela priletna gospa opazno veliko težav s fotografiranjem z njunim pametnim telefonom.
Z dolgo brado in tetovažami nad zaprašen videz
Sta prvič na Vrbskem jezeru, da se takole fotografirata? »Ne, kje pa, sem se pripeljeva redno na nekajdnevni izlet. Doma sva iz salzburškega Obertauerna, zato imava do sem le dobro uro vožnje,« pove Alojz Huber. Kaj ju vleče sem? »Barva vode, kakovost ponudbe, ta počitniški sijaj. Vrbsko jezero je nekaj posebnega,« odvrne soproga Karin. Na poletni oddih torej ni treba iti na morje? »Seveda ne! Kaj boš zdaj tam? Prevroče je.«
Pojava, kakršen je Armin Gupf, v začetku 90. let zagotovo ne bi dobila izstopajoče vloge v Gradu ob Vrbskem jezeru. Njegova dolga negovana brada, pedantno počesani lasje in razkošno potetovirana koža pa se leta 2017 idealno ujemajo s prizadevanjem elitne hotelske verige Falkenstein, da bi se ta petzvezdna lokacija znebila nekoliko zaprašenega in zategnjenega videza in bi privabljala tudi mlajšo, hipstersko ciljno skupino. Gupf, doma iz Zgornje Avstrije, je glavni kuhar v dvorski restavraciji Bartholomäus. Na Koroškem se je že povsem udomačil. »Delam v kuhinji z najlepšim razgledom na jezero,« ponosno razkaže svoje delovno okolje, v katerem pa ta čas ni stresa, saj večina gostov raje obeduje v hotelskem lokalu tik ob vodi.
Po čem se delo v grajski restavraciji razlikuje od preostalih uglednih gastronomskih lokacij? »Pričakovanja gostov so zelo visoka,« razkrije. »Pritisk je močan, še posebno ker je prejšnji upravnik nekoliko pokvaril ugled in v javnosti še zmeraj kroži veliko dezinformacij.« Kulinarično ponudbo gradijo na lokalnih sestavinah, med drugim govedino japonske pasme vagju, ki je na paši pri bližnjem kmetu, hotel ima tudi svojo ribogojnico, v kateri redijo postrvi, zlatovščice, sulce in celo potočne rake.
Večina obale je zasebna
Čeprav ima Vrbsko jezero več kot 42 kilometrov obale, je možnosti za kopanje presenetljivo malo. Avstrijci pač niso imeli zadržkov glede privatiziranja obalnega pasu. Premožni lastniki pa nočejo svojega kosa jezera deliti s komer koli. Gostom hotelov so na voljo zaprte hotelske plaže, plebsu pa preostanejo javna kopališča in nekaj skritih zelenic, s katerih je mogoč brezplačen dostop do vode.
»Kopanje tukaj je problem,« potoži tudi Gupf. »Poznamo nekaj 'skritih' lokacij, kjer se lahko skopaš, sicer pa se raje umaknemo na katero izmed manjših sosednjih jezer.« Ali lahko leto preživi brez morja? »To pa ne. Jeseni praviloma grem na jug Portugalske, kjer sem preživel skoraj pet let.«
Z naskokom največje javno kopališče na Vrbskem jezeru je na zahodu Celovca. Na gnečo opozori več kot 15-minutno kroženje po brezplačnem parkirišču in ločen parkirni prostor za kolesa, ki po zasedenosti bolj spominja na Nizozemsko kot na Avstrijo. Tudi v sosednjem avtokampu so senčne parcele že zdavnaj okupirali gostje iz Avstrije, Nemčije, z Nizozemskega, iz Belgije, Italije…
»Preden dospejo do morja, jim ponudimo nekaj boljšega. In potem ostanejo tukaj,« se smeji poslovodja Thomas Freund. V njegovi šali je veliko resnice. Podatki povedo vse: v kampu s 350 parcelami naštejejo kar 70.000 nočitev na leto. Za primerjavo: občini Vipava in Ajdovščina sta leta 2015 skupaj našteli 21.688 nočitev v vseh razpoložljivih turističnih zmogljivostih.
Na vprašanje, kakšen je statistično povprečen gost avtokampa, Freund ne želi govoriti. »Populacija je zelo razpršena,« trdi. Nekateri ostanejo samo nekaj dni, tista dva Nizozemca (pokaže na starejši par, ki se je napotil na kopališče) pa prideta vsako leto in pri nas ostaneta dva tedna.«
Zmenek slovenskih znancev s Šolte
Čeprav je bil delavnik, je bila gneča na celovškem javnem kopališču huda. Z osenčene klopi se je slišala glasna debata v slovenščini. Ste redni gostje na Vrbskem jezeru? »Ne, jaz sem tukaj prvič,« prizna Marija Papler iz Škofljice. »Mi pa smo bili tukaj že nekajkrat,« doda Cene Kepic iz Tržiča. Paplerjevi in Kepičevi so se spoznali na Šolti, za mesto letošnjega ponovnega snidenja pa so izbrali avstrijsko koroško jezero.
Kje je lepše, v Dalmaciji ali na avstrijskem Koroškem? »Seveda na morju,« odvrne Marija Kepic. »Ampak je tukaj tudi lepo. Pa še bližje je.« »Vsekakor nam je ljubše kot Bled ali Bohinj, ker je tukaj parkiranje brezplačno. V Sloveniji se hočejo iti turizem, pa jim ne gre. Tu pa je vse urejeno in čisto. Narod je kulturen.« V nasprotju z Gorenjci? »Zagotovo,« vztraja Kepičeva. »Pa sem iz Tržiča!« »To je zagotovo najlepše jezero v naši okolici,« debato umiri Mojca Studen iz Sebenj. »Je pa res, da veliko Slovencev zanj sploh ne ve in nikoli ne pridejo sem.«
