Pet prijateljev, vsi motoristi, se nas je pred kratkim odločilo, da preverimo, ali se lahko »navozimo« ovinkov tudi v časovno skopo odmerjenih dveh dneh.
Pot smo začeli zgodaj dopoldne v Ljubljani in jo nadaljevali proti Kranjski Gori, kjer je bil načrtovan prvi postanek – da se malo pretegnemo. Vožnjo smo nadaljevali prek Selle Nevee, mimo Tolmezza proti prvemu resnemu prelazu – Passo Mauria. Po kakšni uri vožnje smo prispeli do Cortine d'Ampezzo, slavnega smučarskega mesta v severni Benečiji. V enem tamkajšnjih mondenih lokalov smo malce nadomestili tekočino, odpočili zadnjice in se tako pripravili na najslajši del dneva, vzpon do mesta Arabba, naskok po odlični cesti na prelaz Pordoi ter vožnjo na zadnji prelaz dneva, Passo Gardena, kjer smo prenočevali v hotelu Cir. Odlične ceste in še lepši razgledi na skalnate vršace, ki se pnejo iz živo zelenega gričevja, so resnično motociklistični raj. Vseeno pa ne kaže pretiravati, cesto si pogosto delimo s kolesarji ter avtobusi, v vasicah, mimo katerih smo brzeli, pa nas je skoraj vedno pričakoval kakšen policijski radar. Vsaj za zdaj neuspešno!
Po opravljenih slabih 300 kilometrih vožnje smo okoli šestih popoldne prispeli do hotela. Sledilo je zasluženo pivo, večerja in opazovanje, kako se počasi večer prelevi v noč. Le zvezde so se žal malce skrivale za oblaki. Naslednje jutro smo vožnjo začeli malce kasneje kot prejšnji dan, okoli pol desetih. Spustili smo se do mesteca Corvara in se nato čez prelaz Valparola ponovno prebili do Cortine d'Ampezzo. Tokrat nismo izgubljali časa in denarja ter smo odbrzeli do mesta Cima Cogna in naprej proti Tolmezzu, prek Pontebbe in Trbiža ponovno v Kranjsko Goro, kjer smo si privoščili pozno kosilo ter bili varno doma že za čas prvih večernih poročil.
Vsega skupaj smo v dveh dneh naredili 650 kilometrov, večino po prijetnih in zavitih cestah. Če odmislimo drag italijanski bencin, nas je še največ stal hotel – 40 evrov na osebo – ter hotelska večerja, ki so jo cenili na 18 evrov, a je bila zelo okusna.
