Ob natanko 13.06 je po radijski zvezi prispelo sporočilo: »Prevoz je uspel. Sredstvo je na mestu. Čez štiri minute začnemo odštevanje!« In res: ob 13.10 je odjeknil pok. Ta pa ni bil silovit. V eksploziji namreč ni razneslo 250 kilogramov težke letalske bombe, temveč zgolj razstrelivo, s katerim so pirotehniki odstrelili sprožilec v zadku peklenskega stroja iz druge svetovne vojne.

Intervencija se je tudi zatem razpletla po najboljšem možnem scenariju. Bomba je začela goreti, po specifičnem vonju pa so strokovnjaki takoj zaznali, da gori razstrelivo TNT, ki je v postopku uničenja bistveno manj nevarno od druge alternativne možnosti, to je kompozitnega razstreliva, ki so ga Američani tudi uporabljali v tovrstnem orožju. Dvanajst minut po nadzorovani razstrelitvi je odjeknila še druga eksplozija, nekoliko glasnejša od prve, ob njej pa se je z vrha hriba tudi začel dvigovati dim. V tistem trenutku je bila zahtevna intervencija končana, bomba pa dokončno nevtralizirana.

Vsi bližnji objekti – hiša in lopa lahkomiselnega najditelja, ki je prejšnji teden izkopal bombo in si jo pripeljal na dvorišče, pa tudi grad Vurberk, cerkev in župnišče – so ostali povsem nepoškodovani. »Zelo sem si oddahnil,« je bil zadovoljen župan Mitja Horvat. »Duplek je rešen.«

Evakuacija potekala brez zapletov

»Deaktivacija bombe je potekala po načrtih in praktično ni pustila posledic v okolju,« je razložil Stanislav Lotrič z uprave za zaščito in reševanje. »Na vso srečo se je izkazalo, da so bila naša predvidevanja pravilna in smo bombo zmogli nevtralizirati na najboljši možen način,« je dodal Igor Boh iz državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.

Celotna intervencija je potekala po scenariju, ki so ga javnosti objavili v ponedeljek. Ob 10. uri je tuljenje siren opozorilo približno 400 krajanov Vurberka in 65 krajanov Krčevine, da imajo še pol ure časa, da zapustijo svoje domove. Večina se je umaknila k znancem, sorodnikom ali pa je bila v službi ali na dopustu. V občinskih prostorih v Zgornji Koreni in Grajeni je namreč začasno zatočišče poiskala le peščica domačinov.

Že uro prej je sedemčlanska strokovna ekipa enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi preskusila posebno žičnico, s katero naj bi bombo preselili približno trideset metrov od hiše in jo odložili v 7,5 metra globoko jamo. Preskus je bil uspešen. In ko so dobili signal, da je celotno območje v oddaljenosti enega kilometra evakuirano, je šlo zares. Bombo so obdali z zaščitnim ovojem, na njen zadek namestili razstrelivo z vžigalno vrvico in jo počasi z žičnico nadzorovano premestili od lope, kamor jo je odložil njen najditelj, do lokacije predvidenega uničenja.

(Foto: PU Maribor)

Drugič počilo zaradi nenadnega izgorevanja

»Prenos z žičnico je bil brezhiben,« je bil ponosen Boh. Tudi razstrelitev je bila optimalna. Po njegovih besedah je druga eksplozija odjeknila zaradi hitrega izgorevanja razstreliva. Pri tem ni prišlo do detonacije, temveč do tako imenovane deflagracije, pri kateri eksplozija povzroči udarne valove, ki imajo hitrost nižjo od hitrosti zvoka. Druga eksplozija skratka ni pa bila dovolj silovita, da bi povsem uničila bombo. V njej je zato še zmeraj ostalo nekaj razstreliva, ki pa več ni nevarno za okolico.

»S tem je naša intervencija končana,« je ob 14. uri sporočil Boh. Evakuirani krajani so se lahko že kmalu zatem vrnili v svoje domove, pirotehniki pa so bombo najprej premestili na ploščad, nato so jo naložili na poseben tovornjak in jo odpeljali v skladišče. Ob prvi priložnosti jo bodo uničili na poligonu. Kot smo izvedeli, so stroški intervencije presegli 15.000 evrov. Računa ne bodo izstavili najditelju bombe, temveč bo plačan iz državnega proračuna.

bomba druga svetovna vojna Vurberk uničenje evakuacija zaščita in reševanje Duplek uprava za zaščito in reševanje policija deaktivacija