»To ni spomenik mrtvim, saj ti niso razdeljeni. Ta dva stebra razdeljenost Slovencev nekako potegneta v podzemlje in razdeljujeta še mrtve,« pravi Spomenka Hribar, iniciatorka postavitve spomenika sprave in članica komisije, ki je izbrala projekt.
Kakor koli že, spomenik, ki je izničil urbanistično idejo našega velikega mojstra Jožeta Plečnika, stoji. Ni ga mogoče odstraniti, tam je in tam bo ostal, lahko le razmišljamo, kako naprej.
13. julija 2017 je v Dnevniku Peter Pahor zapisal: »Plečnikov Južni trg v Ljubljani bi se lahko uresničil.« Opozarja na prizidek Kazine, ki želi na nekdanjem vrtu gostilne Rio pri Knafljevem prehodu urediti dodatne prostore. Mestna občina Ljubljana mora najprej pripraviti občinski podrobni prostorski načrt za območje Južnega trga, kjer bo stal prizidek. »Trenutno poteka priprava strokovnih podlag za pripravo variantnih študij za to območje. Občinski podrobni načrt (OPPN) bo predpisal smernice za urejanje Južnega trga, ki so v grobem začrtane že v veljavnem občinskem prostorskem načrtu. Predvidena je gradnja štirih kleti za tehnične in parkirne prostore v kleti, ki jih bo treba navezati z garažno hišo pod Kongresnim trgom. Med Kongresnim trgom in Knafljevim prehodom pa je treba urediti pasažo v širini najmanj tri metre, določa občinski prostorski načrt.«
Opozarjava, da sva predlagala ureditev omenjenega prostora, povezavo Kongresnega in Južnega trga z vključitvijo Plečnikove zamisli kulturne poti, v članku »Ljubljana ima trg, ki ga ne vidi«, že 26. oktobra 2010. Gre za zaključek Plečnikove kulturne poti od Trnovske cerkve mimo rimskega zidu, Križank, Napoleonovega spomenika, Narodne in univerzitetne knjižnice, Kongresnega trga ter sva predlagala v sklopu Plečnikovih propilej spomenik žrtvam vseh vojn, prebivalcev današnje Slovenije, ki so v stoletjih izgubili življenje na tujih in domačih tleh. Pod Knafljevim prehodom sva predlagala garaže, povezane z garažno hišo pod Kongresnim trgom.
Pa tudi najina ideja ni izvirna. Zaključek Plečnikove kulturne osi na Južnem trgu je opisal že Plečnikov učenec Dušan Grabrijan v časopisu Slovenec leta 1938, Plečnikove skice (z modelom propilej) pa nakazujejo zaključek kulturne poti s trgom med javnimi zgradbami. Od tega veličastnega zaključka je zdaj ostala le možnost povezave slepega črevesa širine treh metrov, monumentalna ideja Južnega trga pa je povsem izginila.
Na pomembnost povezave garaž pod Kongresnim in Južnim trgom sva poleg navedenega članka opozarjala MOL v nadaljnjih člankih. Urediti bi jo bilo treba po arheoloških raziskavah in pred načrtovanjem temeljev spomenika, ki segajo po opisu projekta s piloti do 20 metrov globine. Ali je edina možna povezava s podzemljem Knafljevega prehoda urejena ali ne, nama ni znano.
V odprtem pismu sva gospoda predsednika Republike Slovenije dne 4. oktobra 2016 povprašala, ali gre za spomenik sprave ali spomenik žrtvam vseh vojn. Odgovora nisva dobila. Povprašala sva, zakaj bi visoki predstavniki tujih držav polagali vence in cvetje na oltar »globoke razklanosti slovenskega naroda«, in opozorila, da je »slovenska zemlja prepojena s krvjo ljudi, ki so živeli na našem ozemlju, ne samo kot vojaki različnih armad, padlih v vseh vojnah, zlasti med prvo in drugo svetovno vojno«, temveč tudi na tujih bojiščih v formacijah vojaških enot držav, ki so obvladovale slovensko območje. In ne samo »civilnih žrtev vojne in revolucije«, temveč tudi žrtev v koncentracijskih taboriščih, ne samo »prebivalcev na slovenskem ozemlju«, temveč tudi civilnih žrtev naših sonarodnjakov v zamejstvu – in to »v vseh vojnah«, kot je zapisano v razpisni dokumentaciji, ne samo v prvi in drugi svetovni vojni.
Postavljen je spomenik sprave slovenskega naroda, ki pa z žrtvami vseh vojn nima nič skupnega. Spomenik sprave je spomenik žrtvam nasilja revolucije – bratomorne vojne, ki se je nadaljevala z množičnim pobojem civilistov tudi leta po končani vojni. Spomenika žrtvam vseh vojn še vedno nimamo.
V neposredni bližini izbrane lokacije spomenika sprave so arheologi na mestu, kjer je pred Kazino uvoz v garažo pod Kongresnim trgom, izkopali tri dobro ohranjene prazgodovinske gomile in več grobov. Gomile približne višine manj kot meter, premera do treh metrov, so pokrivali skrbno položeni prodnjaki.
Današnje slovensko ozemlje je prepojeno tudi s krvjo davno pozabljenih prebivalcev in narodov na naših tleh. Simbol teh znanih in neznanih žrtev bi bila lahko rekonstrukcija gomile pod krošnjami preostalega drevja na spomeniški ploščadi, obrobljena z napisi lokacij umrlih žrtev, ki jih zgodovinski spomin še premore. Spomeniško ploščad pa bi proti Južnemu trgu namesto Plečnikovih propilej omejevala kolonada.
S tem bi »sledili tradiciji večine evropskih prestolnic, kjer že imajo spomenike neznanemu vojaku ali podobna spominska obeležja državljanom, ki so umrli v vojnah« (razpisna dokumentacija).
V tekstu razpisne dokumentacije je zapisano, da je predmet natečaja »ureditev širšega območja, ki bo smiselno povezano s prostorom Kongresnega trga na jugu in Knafljevega prehoda na severu«, verjetno po zgledu predloga mojstra Plečnika s propilejami, ki ločujejo, a hkrati povezujejo oba parka. To v izvedenem projektu ni upoštevano.
Kolonada kot nadomestilo za Plečnikove propileje, ki ločuje in hkrati povezuje Kongresni in Južni trg, in gomila, posvečena žrtvam vseh vojn, bi dopolnili spomenik sprave.
Občinska uprava pripravlja strokovne podlage za spremembo OPPN. Malo pozno je, saj bi bila potrebna daljnosežna vizija še pred pričetkom gradnje spomenika sprave.
MOL ponovno predlagava in dopolnjujeva idejno rešitev s 26. oktobra 2010 o vsem Južnem trgu na osnovi zamisli arhitekta Plečnika z dopolnilnim predlogom spomenika žrtvam vseh vojn.
Opozarjava, da se polzaprto območje spomenika, ki meji na park Zvezda in Kongresni trg, že spreminja v javno stranišče (Dnevnik, 13. julija 2017). Površina obeh slopov vabi k vandalizmu politične nestrpnosti z grafiti, ki jih srečujemo na vsakem koraku. Odprta in frekventna komunikacija med Kongresnim trgom in Južnim trgom bi stanje brez dvoma izboljšala.
Najin predlog seveda ni edina rešitev.
Občinska uprava že leta pripravlja spremembo OPPN. Čas je za razpis mednarodnega natečaja za ureditev tega edinstvenega in zadnjega neokrnjenega območja v srcu naše Ljubljane, prestolnice Republike Slovenije. Toda ne pod tutorstvom ljubljanskih arhitektov.
Milan Kovač in Peter Kerševan sta arhitekta in publicista.
