Googlova pametna očala so spet zaživela, so pa v vmesnem obdobju spremenila namembnost. Očala, ki so obljubljala prikazovanje zemljevidov, koledarjev, opomnikov in drugih reči, ki smo jih sicer vajeni gledati na računalniških in telefonskih zaslonih, so očitno našla mesto v tovarnah in podjetjih. Nova različico že uporabljajo pri Boeingu, General Electricu, Volkswagnu, paketnem servisu DHL in še nekaj drugih podjetjih.
Prenovljena očala imajo boljšo kamero, ki namesto 5 MP ločljivosti premore 8 MP, opremljena pa so tudi z zmogljivejšim procesorjem, hitrejšo wi-fi povezavo, boljšo baterijo in morda najpomembneje, z rdečo lučko, ki se prižge, ko kamera snema. Ker je prejšnja različica ni imela, so se mnogi bali, da jih imetniki očal neprestano snemajo.
Kljub novemu zagonu so Googlova pametna očala še vedno zelo redka. Kot poroča revija Wired, je večina profesionalnih uporabnikov očal ta vzela zgolj na preizkušnjo, prodanih pa naj bi bilo nekaj sto naprav. V nasprotju s prvo različico, ki naj bi bila zgolj eksperiment, pa je vodstvo Googlovega krovnega podjetja Alphabet odločno, da tokrat z izdelkom mislijo zares. Vodja projekta Jay Kothari trdi, da so prešli iz poskusnega obdobja in da so v fazi polne proizvodnje.
Odzivi delavcev, ki so doslej preizkusili očala, naj bi bili pozitivni. Hvalili naj bi predvsem to, da jim naprava med delom ponuja koristne napotke in tako izboljšuje njihovo produktivnost. Iz izjav Astra Tellerja, sicer vodje Alphabetove divizije X, ki je odgovorna za eksperimentalne tehnologije, gre sklepati, da bo nadaljnji razvoj očal sledil potrebam podjetij, ki jih želijo implementirati pri svojem delu, v nasprotju s široko paleto storitev, ki jih je podjetje želelo omogočiti v obdobju do leta 2015.
Od čislane inovacije do prepovedi z vseh strani
Očala google glass so na prizorišče sicer planila 4. aprila leta 2012 in obljubila prihodnost vseprisotne nadgrajene resničnosti, ki je takrat delovala kot popolna znanstvena fantastika. Eksperimentalna očala so sprva naletela na izrazito pozitiven odziv, revija Time pa je napravo razglasila tudi za eno najboljših inovacij tistega leta.
No, že kmalu so se pojavile tudi skrbi v zvezi z novo tehnologijo, čeprav ta ni bila splošno dostopna. Manj kot leto po začetku eksperimentalnega obdobja so v ameriški zvezni državi Zahodna Virginija prepovedali nošnjo pametnih očal za volanom. Google je kmalu zatem ugodil tudi zahtevam javnosti in obljubil, da očala ne bodo opremljena z zmogljivostjo za prepoznavanje obrazov oziroma bodo morali za kaj takega biti izpolnjeni strogi ukrepi za varovanje osebnih podatkov. Skrbi nad napravo je med drugim izrazila tudi evropska komisija, bolj pozitivne novice pa so v tem obdobju prišle iz zvezne države Maine. Tam je kirurg dr. Rafael Grossman ob nošenju očal prenašal in komentiral potek uspešne operacije in predstavil koristnost naprave v zdravstvu.
Oktobra 2014 sta se ob izdelek obregnili še ameriška filmska zveza in ameriška narodna zveza lastnikov kinodvoran. Zaradi skrbi, da bi očala lahko pripomogla k še večji piratizaciji filmov, so obiskovalcem z očali google glass prepovedali vstop v dvorane. To so pred tem storile že britanske kinodvorane, in sicer le dober teden po uradni razširitvi eksperimentiranja z očali na Veliko Britanijo. V tem obdobju so se pojavila tudi poročila o vse manjšem zanimanju razvijalcev programske opreme za očala, ki naj ne bi bila dovolj zmogljiva, da bi ponudila vse, kar so od njih pričakovali. Google je v začetku leta 2015 naposled povedal, da je ustavil proizvodnjo prototipa. Kot kaže, pa so zadnji dve leti v miru razvijali očala za delo v industriji.
