Napad z granatami na vrhovno sodišče, nato pa še s streli z mitraljezom na notranje ministrstvo, v katerem sicer ni bilo žrtev, kaže, da se nasilje in kriza, ki že tri mesece močno pretreseta Venezuelo, samo še stopnjujeta.
Nicolas Maduro je obsodil »teroristično dejanje« in od voditeljev opozicije zahteval, da prav tako obsodijo ta napad, ki »je poskušal izzvati državni udar«. Vlada je javnosti sporočila, da je helikopter ukradel pilot in obveščevalni oficir Oscar Pérez. Na posnetku, ki ga je mogoče videti na spletu, Pérez, obdan z več oboroženimi možmi, poziva k uporu proti »Madurovi tiraniji« in pravi, da predstavlja koalicijo oficirjev, policistov in funkcionarjev, ki so sovražni do zločinske izvršne oblasti.
O Venezueli odločajo generali
Za zdaj oblastem Péreza še ni uspelo aretirati. Ker pa je pred leti vozil helikopter notranjega ministra Miguela Rodrígueza Torresa, ki je zdaj v pokoju, je tega zdaj Maduro obtožil, da je pripravljal državni udar. General Torres je obtožbe odločno zanikal. Sicer se po družabnih omrežjih širijo govorice, da je napad s helikopterjem organiziral sam Maduro, da bi upravičil represijo proti demonstrantom.
V spopadih med demonstranti in policijo je od začetka aprila umrlo že 75 ljudi, več tisoč protestnikov pa je bilo aretiranih. Nekateri voditelji opozicije pa že dolgo pozivajo generale, naj odrečejo poslušnost predsedniku Maduru. Mnogi tuji analitiki v resnici menijo, da o usodi Venezuele zdaj odločajo generali. Če bodo nehali podpirati Madura, bi hitro prišlo do sprememb. Sicer se bodo lakota, demonstracije in represija nadaljevale. Chavizem, ki je bil očitno premalo preudaren in realističen, je že od vsega začetka gibanje naprednih oficirjev. Chavist Maduro pa si je poskušal pridobiti oficirje tudi s tem, da je številne povišal v čin generala. Tako je danes v Venezueli že več kot 2000 generalov (v ZDA jih je 900). Z režimom pa so vse bolj nezadovoljni mladi oficirji, ki nimajo takšnih privilegijev kot generali.
Napad s helikopterjem se je zgodil samo uro po tem, ko je Maduro na zborovanju pred volitvami v ustavodajno skupščino 30. julija posvaril, da bodo njegovi privrženci prijeli za orožje, če bosta on in njegova vlada nasilno odstranjena z oblasti: »Svetu sem že sporočil in upam, da bo po 90 dneh demonstracij, uničevanja in smrti to znova slišal: če bo Venezuela pahnjena v kaos in nasilje ter če bo bolivarska revolucija zatrta, bomo prijeli za orožje.« Maduro je tudi posvaril ZDA, ki podpirajo opozicijo, ker naj bi si hotele prisvojiti venezuelsko nafto, da bi »uničenje« Venezuele povzročilo veliko migracijsko krizo.
Država v razsulu
Opozicija, ki ima večino v nacionalni skupščini od decembra 2015, pa zahteva predčasne predsedniške volitve. Redne bi morale biti konec leta 2018. Vsestranska venezuelska kriza – samo lani na primer je bilo več kot 28.000 umorov – je vsekakor povezana tudi z nizkimi cenami nafte, ki predstavlja 90 odstotkov vsega izvoza te 30-milijonske države ob tem, ko njeni voditelji v zadnjih desetletjih niso dolgoročno razvijali drugih vej gospodarstva. Tako se je Venezuela, ki je nekoč izvažala hrano, navadila uvažati skoraj vse potrošne dobrine. Danes Venezueli primanjkuje hrane in zdravil. V zadnjem letu je tri četrtine prebivalcev Venezuele v povprečju shujšalo za 8,7 kilograma. Lani je venezuelski BDP padel za okoli 15 odstotkov. Letošnja inflacija bi bila lahko 1600-odstotna. Še pred 50 leti pa je bila Venezuela ena najbogatejših držav Latinske Amerike in se je lahko primerjala z zahodno Evropo.
