V hrvaških medijih se zadnje čase pojavljajo tudi mnenja analitikov in komentatorjev, ki ocenjujejo, da razsodba arbitražnega sodišča o meji s Slovenijo za Hrvaško ni slaba. Javno mnenje se z njimi očitno ne strinja. Potem ko je po odločitvi sodišča Slovenija dobila večino Piranskega zaliva in nemoten dostop do odprtega morja, 56 odstotkov hrvaških državljanov meni, da je sodba v prid Sloveniji. Tako je pokazala raziskava, ki jo je v nedeljo zvečer objavila hrvaška komercialna Nova TV. Le dvanajst odstotkov vprašanih pa meni, da je razsodba ugodnejša za Hrvaško, kaže raziskava agencije Ipsos, v kateri je 13. in 14. julija sodelovalo 612 anketirancev. Da sta obe državi dobili približno enako, je ocenilo pet odstotkov Hrvatov, da sodba ni bila ugodna ne za Hrvaško in ne za Slovenijo, je prepričanih osem odstotkov Hrvatov, medtem ko se jih 19 odstotkov ne more opredeliti.
Slaba četrtina proti nespoštovanju arbitraže
Odločitev sabora iz leta 2015, da bo Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka in da ne bo sprejela končne odločitve sodišča, podpira 66 odstotkov anketirancev. Stališča hrvaške vlade o tem, da arbitražne sodbe ne bodo uveljavili, ne podpira 23 odstotkov vprašanih hrvaških državljanov, 11 odstotkov se jih ni moglo odločiti.
Da bosta Hrvaška in Slovenija dosegli novo kompromisno rešitev, kljub pritiskom evropske komisije in Nemčije, naj Hrvaška uveljavi razsodbo, je menilo 39 odstotkov. Da bo Hrvaška na koncu popustila in sprejela razsodbo, pričakuje 31 odstotkov vprašanih, da ne bo popustila, pa 21 odstotkov. Nekaj drugega si mislita dva odstotka anketirancev, ni pa opredeljenih sedem odstotkov.
Približno enake »zasluge« Plenkoviću in Kitarovićevi
Več kot dve tretjini vprašanih ali 67 odstotkov je ocenilo, da je Slovenija članicam Evropske unije uspešneje pojasnjevala svoja stališča, medtem ko jih je 14 odstotkov menilo, da je bolje lobirala Hrvaška. Da sta obe državi lobirali približno enako, je prepričan odstotek vprašanih.
Hrvaški državljani pa so razdeljeni pri vprašanju, kdo je bolje lobiral za Hrvaško, predsednica države Kolinda Grabar - Kitarović ali premier Andrej Plenković. Za predsednico je 29 odstotkov vprašanih, za premierja pa 26. Da sta oba lobirala enako, je menilo 16 odstotkov vprašanih, 15 odstotkov pa jih je ocenilo, da nihče ni lobiral.
