Na finančnem ministrstvu pod vodstvom Mateje Vraničar Erman so pojasnili, da so tako strokovna javnost kot predstavniki občin (od združenja in skupnosti občin do gospodarske in obrtne zbornice) ministrom Cerarjeve vlade in vidnim predstavnikom koalicijskih strank pošiljali zahteve, naj vlada še letos sprejme novi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin. Ta je sicer podlaga za sprejem nepremičninskega davka. Ustavno sodišče je namreč pred slabimi štirimi leti veljavni sistem razglasilo kot neprimeren za nepremičninski davek. Kot smo v Dnevniku že pisali, so spremembam vrednotenja še pred dobrimi tremi meseci ostro nasprotovali kmetijska združenja in nekateri župani, saj jim sedanja ureditev omogoča polnjenje občinskih blagajn na račun pomembnih energetskih objektov. Dosedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča namreč določijo občine same.
Pozitivni vplivi na nepremičninski trg
Podporniki sprejema novega zakona pa poudarjajo pozitivne učinke njegovega sprejetja. Po njihovem mnenju namreč nova sistemska ureditev omogoča izboljševanje evidenc podatkov o nepremičninah in s tem posledično kakovostnejše izvajanje množičnega vrednotenja nepremičnin. To bo po njihovem mnenju tudi pozitivno vplivalo na transparentno delovanje nepremičninskega trga in hkrati izboljšalo investicijsko in poslovno okolje ter konkurenčnost države.
Na finančnem ministrstvu opozarjajo, da sprejetje novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin še ne pomeni uvedbe nepremičninskega davka. Bistvo nove zakonodaje je odprava neustavnosti tega zakona ter da lastniki nepremičnin dobijo možnost ugovora na posplošeno vrednost nepremičnine. Davčna osnova za davek na nepremičnine bi bila lahko na voljo šele dve leti po uveljavitvi novega zakona, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu. Če bo zakon torej sprejet še letos, bi bilo mogoče davek na nepremičnine uvesti leta 2020.
