V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so zadovoljni, da je finančno ministrstvo po dolgotrajnem usklajevanju konec junija le pripravilo predlog zakona o demografskem skladu, opozarjajo pa, da predlagane rešitve na zagotavljajo avtonomnosti in neodvisnosti sklada, še manj pa dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema.
»Vztrajamo, da postane demografski sklad avtonomen in neodvisen, sicer bo postal plen politike in lobistov,« je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Za ZSSS je nesprejemljivo, da bo Slovenski državni holding (SDH) še naprej upravljal vse naložbe, v katerih ima delež tudi demografski rezervni sklad. Sami se zavzemajo za to, da bi sklad ostal v lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), medtem ko bi bila naloga Kapitalske družbe (KAD) gospodarno ravnanje in plemenitenje sredstev.
Dokapitalizirali bi ga iz strateških naložb
Sindikati se zavzemajo za drugačno razporeditev virov, ki naj bi se stekali v sklad. Medtem ko zakonski predlog predvideva, da naj bi imel sklad v petih letih 50 odstotkov finančnih naložb, 30 odstotkov naj bi bilo kapitalskih naložb, 20 odstotkov pa nepremičnin, sindikati predlagajo, da se delež kapitalskih naložb poveča na 60 odstotkov, delež finančnih naložb zmanjša na 35 odstotkov, delež nepremičnin pa na pet odstotkov.
Namesto pretežno portfeljskih naložb bi morala država in SDH po mnenju ZSSS opraviti prenos kapitalskih naložb na sklad v obliki dokapitalizacije. »Kot cilj je treba imeti pred očmi dolgoročno lastništvo ključnih strateških in najdonosnejših naložb, kot so denimo Telekom, Luka Koper in Petrol,« je dejal podpredsednik ZSSS Ladi Rožič in ob tem opozoril, da bi morali biti vsi prenosi premoženja neobdavčeni. Po predlogu finančnega ministrstva naj bi demografski sklad SDH, v katerega se bo s 1. januarjem 2018 preoblikoval KAD, samostojno upravljal le naložbe v družbah, v katerih ni naložb države ali SDH.
V ZSSS menijo, da je treba za polnjenje demografskega rezervnega sklada določiti tudi zadostne dolgoročne vire. Od odprodaj kapitalskih naložb države v upravljanju SDH bi se po njihovem predlogu namenilo 20 in ne le 10 odstotkov kupnin, delež dividend od kapitalskih naložb države pa bi se z 10 odstotkov povečal na 50. Ker teh sredstev po oceni ZSSS ne bo dovolj, bi se morali med dolgoročne stalne vire ob delu pobranih sredstev iz nepremičninskega davka dodati tudi prihodki od vodnih koncesij in prihodki iz upravljanja gozdov v državni lasti.
Sindikati se ob tem zavzemajo za povečanje članov nadzornega sveta s predlaganih devet na enajst članov in s tem za manjšo vlogo politike, ki ima po sedanjem predlogu ministrstva pet članov – namesto zgolj po enega predstavnika sindikatov in predstavnikov upokojenskih organizacij bi po njihovem predlogu v njem sedela po dva.
Zakon o demografskem skladu bo do 15. avgusta v javni razpravi, v veljavo pa naj bi stopil s 1. januarjem 2018.
Glavni problem bo upravljanje sklada
Medtem ko imajo tudi delodajalci po besedah Igorja Antauerja, generalnega sekretarja Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, glede strukture virov podobne pomisleke kot sindikati, pa Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da za preveliko bojazen ni pravega razloga. »Kapital je znal vedno dobro poskrbeti zase, zato se ni bati, da bi bile portfeljske naložbe bolj rizične,« ocenjuje Kovač. Bolj upravičene se mu zdijo zahteve za zagotovitev dolgoročnih stabilnih virov. »Skladi, kot sta SDH in slaba banka, so namenjeni predvsem privatizaciji, ne pa razvoju javne lastnine. Zato so dolgoročni in stabilni lahko le naravni viri, kakor je pri nas zlasti voda,« pravi Kovač.
Glavni problem, ki ga, enako kot sindikati in delodajalci, vidi tudi sam, je vprašanje političnega vpliva in strokovne avtonomije sklada, ki bi jo morali, kot pravi, zagotoviti na korporativni ravni. »Če bodo imeli sindikati ali delodajalci v njem enega člana več, se s tem ne bo še nič rešilo,« opozarja Kovač.
