Sveti sedež se že od začetka domnevnih čudežnih prikazovanj v Medžugorju ukvarja z dilemo, ali gre za avtentična prikazovanja Marije ali za zlorabo zaupanja ljudi. Mnogi, tudi verni ljudje in teologi, so prepričani, da bi papež moral zavzeti bolj trdo stališče do režiserjev (najverjetneje) ene večjih sleparij v zgodovini Katoliške cerkve.
O medžugorskih čudežih trije papeži
Medžugorski čudeži so sad pohlepa in hudičevo delo – o tem so že leta prepričani bosansko-hercegovski škofje. Škofa Pavao Žanić in Ratko Perić sta večkrat dala vedeti, da niti malo ne verjameta v čudežna prikazovanja. Toda frančiškani, ki vodijo medžugorsko župnijo in se veselijo zlasti turističnega »čudeža« – Medžugorje obišče tudi milijon romarjev na leto – se ne dajo. Pred časom so iz protesta zazidali vrata v cerkvi v Čapljini, da bi tako svojemu škofu preprečili, da tam mašuje in birma.
Z Medžugorjem so se ukvarjali kar trije papeži. Janez Pavel II. mu je bil razmeroma naklonjen, a se do avtentičnosti čudežev uradno ni opredelil. Komisija, ustanovljena leta 1991 v okviru jugoslovanske škofovske konference, je po preučitvi vseh dokazov sklenila, da ne more čudežev ne potrditi ne zanikati. Benedikt XVI. je marca 2010 ustanovil novo, širšo komisijo, ki je znova preučila celotno dokumentacijo, vključno z dokumenti jugoslovanskih tajnih služb. Vodil jo je kardinal Ruini, v njej pa sta med teologi, psihologi, psihoanalitiki, antropologi z vsega sveta sedela tudi kardinala Vinko Puljič in Josip Bozanić. Ugotovitve komisije, ki je delo končala januarja 2014, uradno niso bile nikoli sporočene javnosti. Pricurljalo je le, da so do njih zelo kritični v kongregaciji za doktrino vere.
Javnosti je ključne ugotovitve Ruinijevega poročila razkril šele papež Frančišek, in sicer maja letos na letalu, ko se je vračal iz Fatime. V medijih je odmeval zlasti njegov poudarek, da Marija ni vodja poštnega urada, da bi vsak dan ob isti uri ljudem pošiljala sporočila. Za novejša prikazovanja je zato dejal, da nimajo posebne vrednosti. Bolj razumevajoč pa je bil do prvih prikazovanj Marije otrokom. Zanje naj bi komisija dopustila, da so avtentična, a »jih bo treba še preiskovati«, je dodal. Papež je ob tem izpostavil še eno dejstvo, ki bo zagotovo igralo pomembno vlogo v poročilu nadškofa Hoserja. »Medžugorje je mnogim ljudem spremenilo življenje,« je poudaril Frančišek, »tam so srečali Boga, tam so se spreobrnili...«
Otroci niso lagali
Ugledni italijanski vatikanolog Andrea Tornelli je po medijskem viharju, ki ga je zakuhal papež na letalu, na portalu Vatican Insider zapisal, da je Ruinijeva komisija potrdila avtentičnost sedmih prikazovanj od 25. junija do 1. julija 1981, in sicer s trinajstimi glasovi za, enim proti in enim vzdržanim. Za obdobje po 1. juliju 1981 pa naj ne bi našli dokazov o avtentičnosti nadnaravnih dogajanj. Komisija naj bi v poročilu tudi zapisala, da so bili otroci psihično zdravi in da frančiškani niso pritiskali nanje. Razkril je še, da naj bi po enem od predlogov tamkajšnja župnija prešla pod posebno okrilje Vatikana; tako naj bi lažje nadzirali tudi ogromne zaslužke, ki jih prinašajo tisoči in tisoči romarjev.
Papež Bergoglio je sicer med vsemi papeži najbolj skeptičen do medžugorskih dogajanj. Februarja letos je v Medžugorje poslal še svojega posebnega odposlanca, varšavskega nadškofa Henryka Hoserja. Kaj natančno naj bi raziskal nadškof Hoser, česar ni Ruinijeva komisija, sicer ni povsem jasno. Nekateri poznavalci (na primer hrvaški vatikanolog Inoslav Bešker) pravijo, da ga je Frančišek poslal v inšpekcijo in mu za to podelil vsa pooblastila. Drugi poudarjajo, da je njegovo poslanstvo izključno pastoralne narave. Uradno je namreč njegova naloga »pridobiti poglobljeno spoznanje o pastoralni resničnosti, predvsem o zahtevah (potrebah) vernikov, ki tja pridejo kot romarji, ter potem na osnovi tega predlagati morebitne pastoralne pobude za prihodnost«. Iz Vatikana so še uradno sporočili, da naj bi Hoser svoje poslanstvo končal do konca letošnjega poletja.
