Zaplet z domnevno zamujenim rokom za vložitev zahteve za sodno preiskavo in posledičnim uničenjem prisluhov v preiskavi ljubljanskega župana Zorana Jankovića je tudi glede na odziv pravosodnega ministrstva vroča juha, ki bi se morala pojesti, ko se vsaj nekoliko ohladi. Če bo tako vroča tudi ostala, bo opekla marsikoga v pravosodju, predvsem na tožilstvu.
Iz odgovora ministrstva, ki je pred tem prejelo pojasnila vrha specializiranega državnega tožilstva in vrhovnega tožilstva, izhaja strinjanje, da je bila odločitev ljubljanske preiskovalne sodnice Mojce Kocjančič odstop od dosedanje sodne prakse. »Osumljeni je na novinarski konferenci 11. julija izjavil, da je zakon za vse enak. Tudi zanj. V tem delu ga mora pravosodno ministrstvo, glede na doslej dostopne podatke, dopolniti oziroma popraviti. Zakon je bil doslej za vse enak, prav z njegovim primerom pa se sodna praksa na prvi stopnji spreminja,« so sporočili s pravosodnega ministrstva in v isti sapi dodali, da sicer ne želijo polemizirati z odločitvijo preiskovalne sodnice. Na pravosodnem ministrstvu, kjer se niso uprli skušnjavi, da vsaj med vrsticami malce pritisnejo na sodno vejo oblasti, sicer poudarjajo, da je treba počakati na pravnomočno odločitev, preden lahko začnemo govoriti o izločitvi in uničenju dokazov zoper ljubljanskega župana.
Celoten odziv si lahko v .doc formatu prenesete na povezavi.
Ogroženi tudi drugi primeri
Tudi po mnenju naših virov iz vrst pravosodja je odločitev preiskovalne sodnice nenavadna in v nasprotju z dosedanjim tolmačenjem rokov, ki se jih mora tožilstvo držati po zakonu o kazenskem postopku. Toda po drugi strani se sodna praksa s časom tudi spreminja. Če bi se spremenila v smer, ki jo je nakazala preiskovalna sodnica, bi se tožilci, ki preučujejo kompleksnejše in zato časovno dalj časa trajajoče primere, znašli v resni zagati.
Po naših neuradnih informacijah naj bi eden izmed specializiranih državnih tožilcev, ki se ukvarja z gospodarskim in finančnim kriminalom, vrhu tožilstva že potarnal, da mu v tem primeru pade 80 odstotkov zadev, s katerimi se trenutno ukvarja. »Ocenjujemo, da bi do razveljavitve lahko prišlo v številnih tekočih zadevah, ki jih obravnavajo tožilci specializiranega državnega tožilstva, prav tako bi razveljavitev lahko doletela že zaključene postopke. O tekočih postopkih zaradi interesov preiskovanja in obtoževanja ne moremo govoriti, menimo pa tudi, da bi bilo neprimerno izpostavljati že končane zadeve in imena posameznikov,« so nam tudi uradno pojasnili v vodstvu specializiranega državnega tožilstva, kjer pa o konkretnih primerih ne želijo govoriti.
Na ministrstvu za pravosodje so napovedali, da bodo v primeru, če bo tudi višje sodišče potrdilo odločitev preiskovalne sodnice, nemudoma sprožili postopke za spremembo zakonodaje, »saj bi takšna interpretacija zakonskih določb nesporno in nesorazmerno omejila preiskavo in pregon vseh zahtevnih oblik kriminalitete«. Bi pa takšna sprememba zakonodaje seveda lahko veljala le za naprej in ne za nazaj.
Postopki kljub vsemu predolgi
Pravosodni minister Goran Klemenčič se sicer strinja, da postopek zoper Jankovića tako kot še marsikateri predkazenski postopek traja predolgo. »Pomanjkljivosti niso samo zakonske ali finančne narave, ampak obstajajo tako na ravni organizacije dela, kakovosti sodelovanja med tožilstvom in policijo, usmeritev, spremljanja, nadzora in uporabe že dalj časa predpisanih ukrepov za zagotavljanje pravočasnosti in učinkovitosti usmerjanja ter vodenja tako predkazenskega postopka, kot tudi izvedbe sodnega dela kazenskega postopka v razumnem času,« ocenjujejo na ministrstvu.
Generalni državni tožilec Drago Šketa se je danes že odzval in sporočil, da je že na začetku mandata zahteval pripravo analiz o starejših zadevah in obremenjenosti posameznih državnih tožilstev, ki naj bi omogočale kasnejše ukrepe za enakomernejšo obremenjenost tožilcev in tožilstev. Predvsem s predodelitvami državnih tožilcev kot tudi kazenskih zadev znotraj samih tožilstev.
