Ljubljanskega župana Zorana Jankovića je minuli torek razveselila pošta s sodišča. Prejel je sklep, v katerem je preiskovalna sodnica Mojca Kocjančič odredila izločitev dokazov in uničenje izsledkov prisluhov v postopku proti Jankoviću zaradi suma jemanja podkupnine, ker naj bi od neke farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za posredovanje pri zaposlitvi za nedoločen čas.
Predlog za izločitev listin in uničenje zvočnih posnetkov je Jankovićev zagovornik Janez Koščak iz odvetniške družbe Čeferin vložil maja letos po zahtevi specializiranega državnega tožilstva za uvedbo sodne preiskave proti ljubljanskemu županu. »Tožilstvo je namreč skušalo listine in prisluhe uporabiti nezakonito, po preteku dveh let, ki ga predpisuje zakon o kazenskem postopku,« piše na Jankovićevi osebni spletni strani.
Preiskovalna sodnica je odločila, da morajo iz spisa v tem postopku izločiti prisluhe in druge dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi prisluhov, »saj gre za sadeže zastrupljenega drevesa«, je razvidno iz sklepa sodišča. Sodišče bo omenjene dokumente in posnetke uničilo, ko bo sklep pravnomočen. Na tožilstvu so potrdili, da se bodo na to odločitev pritožili, o pritožbi bo odločalo višje sodišče.
Tožilstvo in sodnica različno razumeta zakon
Preiskovalna sodnica je zavzela stališče, da zakon o kazenskem postopku tožilstvu nalaga izročitev celotnega gradiva, zbranega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, če tožilstvo izjavi, da ne bo začelo s kazenskim pregonom osumljenega, oziroma če tožilstvo v roku dveh let po zaključku izvajanja prikritih ukrepov ne sproži kazenskega pregona, je razvidno iz sklepa. Po mnenju preiskovalne sodnice je tožilka v Jankovićevem primeru zamudila rok za začetek kazenskega pregona. »V vsakem primeru je rok dveh let za zakonito uporabo in hrambo izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov potekel 17. oktobra 2016,« je zapisala preiskovalna sodnica.
Na tožilstvu so prepričani, da niso zamudili roka za vložitev zahteve za preiskavo, »ker takšnega roka zakon eksplicitno niti ne določa«. Dodali so, da je odločitev preiskovalne sodnice v nasprotju z namenom zakonodajalca, ki »dveletnega roka ni predvidel za primer, ko gre za pridobitev dokazov, na podlagi katerih ima tožilstvo namen nadaljevati kazenski pregon, pač pa le za takrat, ko gre za dokaze, ki zaradi svoje vsebine ne omogočajo začetka ali nadaljevanja kazenskega pregona«.
Ob tem so na tožilstvu poudarili, da nikoli niso napovedali zaustavitve postopka in da so s privolitvijo sodišča opravili druga preiskovalna dejanja. Decembra 2015 je tožilstvo denimo dobilo zeleno luč za hišne preiskave na ljubljanski občini. Na tožilstvu menijo, da so s tem kazenski pregon začeli, ker »kazenski pregon pomeni vsakršno aktivnost državnega tožilstva, usmerjeno v pregon storilca kaznivega dejanja«. Vendar se preiskovalna sodnica ni strinjala s to razlago. Po njenem mnenju začetek kazenskega pregona ne predstavlja recimo odredba za hišno preiskavo, kazenski pregon se začne »z izjavo državnega tožilca, da zahteva uvedbo preiskave ali pa z vložitvijo obtožnice«.
Prisluhi ogroženi tudi v postopku KPL?
Spomnimo, Jankoviću je policija začela prisluškovati po ovadbi nekdanjega lastnika družbe KPL Ranka Mimovića, ki naj bi trdil, da je županu moral od vsakega posla med KPL in občino dati podkupnino v višini deset odstotkov vrednosti posla. Policija je prisluhe o domnevnih spolnih uslugah očitno prestregla, medtem ko je zbirala dokaze o jemanju podkupnin od Mimovića.
Če bo višje sodišče potrdilo zgornji sklep preiskovalne sodnice, utegne tožilstvo gradivo, zbrano s pomočjo prisluhov, izgubiti tudi v tem postopku. Preiskovalna sodnica je namreč ugotovila, da tožilstvo tudi v tem primeru v dveh letih ni vložilo zahteve za sodno preiskavo Jankovića.
