Ko je pravosodni minister Goran Klemenčič v četrtek zapuščal Razkrižje, je njegov upadli obraz povedal vse: »Sram me bo, če tem ljudem ne bomo pomagali.« Razkrižanom namreč tudi po arbitražni razsodbi meja deli hiše in dvorišča. Kot pravijo, jih je najbolj zmotilo dejstvo, za katero so, kot pravijo, izvedeli komaj včeraj. Arbitražni sporazum, ki sta ga leta 2009 podpisala takratna predsednika slovenske in hrvaške vlade Borut Pahor in Jadranka Kosor, namreč veleva, naj se načelo pravičnosti in načelo dobrososedskih odnosov uporabi le v zvezi z določanjem stika z odprtim morjem, ne pa tudi pri določanju meje na kopnem.
Minister Klemenčič se je sicer izgovarjal, da o razmerah, v katerih živi 35 Razkrižanov, ne ve ničesar, a prizadeti domačini njegov izgovor razumejo kot držo, ki slovenske politike glede razkriško-štrigovske meje krasi že vse od osamosvojitve. »Od vseh politikov, ki smo jim pisali iz obupa, nam je edini odgovoril in si za nas vzel čas nekdanji šolski minister Slavko Gaber,« nam je povedala Cvetka Mesarič, tamkajšnja učiteljica slovenščine, ki z družino živi sredi slovensko-hrvaške meje. »Zahtevala bom, da ste pri našem pogovoru s premierjem tudi novinarji. Dovolj imam pogovorov za zaprtimi vrati.« Današnji sestanek je sklical premier Miro Cerar.
Vprašanje, ali bi tamkajšnji domačini danes mirneje spali, če bi moral tribunal načelo pravičnosti in načelo dobrososedskih odnosov uporabiti tudi v primeru Razkrižja, je glavna ost, na katero prizadeti krajani nizajo vprašanja, ki jih nameravajo zastaviti premierju.
Vprašanje o tem, kako konkretno bo država priskočila na pomoč prizadetim Razkrižanom in ali bo Slovenija s Hrvaško poskusila skleniti poarbitražni dogovor o premaknitvi meje za nekaj metrov, kar arbitražna razsodba dopušča, smo na vlado poslali že včeraj zgodaj zjutraj, a do zaključka redakcije z vlade nismo prejeli odgovora.
Vprašanje Razkrižja je za vlado pomembno
Da je vprašanje Razkrižja za vlado sila pomembno, govori dejstvo, da sta se včeraj na vladi oglasila načelnica ljutomerske upravne enote Darja Mohorič (Razkrižje spada pod ljutomersko enoto) in župan Razkrižja Stanko Ivanušič. Mohoričeva je Cerarju obljubila, da bo na Razkrižju ob sredah zbirala pripombe in ideje domačinov, Ivanušič pa je, kot je povedal, zaradi kopice sestankov sinoči prespal v Ljubljani. »Mislim, da bo med državama vendarle prišlo do oblikovanja neke komisije, ki bo rešila to nezdravo obmejno okolje. Računam na zdravo pamet,« je za Dnevnik povedal Ivanušič. »Za to si prav tako prizadeva tudi župan sosednje Štrigove«.
Tudi Ivanušiču napotilo o upoštevanju načel iz arbitražnega sporazuma iz leta 2009 ni bilo tuje. »A po tem, ko je bila zadeva že podpisana, na to nisem mogel vplivati.« Sam je, kot nam je zatrdil, storil vse, kar je bilo v njegovi moči. »Od zunanjega ministrstva sem celo dobil posebno zahvalo za vso dokumentacijo, ki sem jim jo dostavil v zvezi z Razkrižjem in tamkajšnjo mejo s Hrvaško«.
