Prvak SDS Janez Janša je priznal, da s pravnega in političnega vidika Slovenija nima možnosti, da se odpove uveljavitvi odločitve arbitražnega sodišča. Vendar je po njegovem treba priznati, da je odločitev takšna, kot so jo napovedali nasprotniki arbitražnega sporazuma. »S stvarnega vidika je nujno, da si nalijemo čistega vina,« je dejal na današnji novinarski konferenci.
Glede meje, ki jo je sodišče določilo na kopnem, je Janša dejal, da gre, razen v dveh izjemah, za mejo katastrov. »To bi lahko naredila geodetska uprava za veliko manj denarja,« je povedal, poslanec SDS Branko Grims pa je dodal, da so zaradi takšne rešitve »ostali mnogi koti, v katerih živijo konkretni ljudje«. Mejo v Piranskem zalivu, ki jo je premier Miro Cerar opisal kot pridobitev več kot treh četrtin zaliva, Janša vidi kot izgubo četrtine zaliva. »25. junija 1991 smo imeli ves zaliv,« je dejal.
Največ časa je Janša posvetil »območju stika« med slovenskim morjem in mednarodnimi vodami. »Ne gre za teritorialni stik, ampak za območje v hrvaških teritorialnih vodah, v katerem lahko Hrvaška dela kar koli. Samo okoli pet odstotkov suverenosti v tem območju mora prepustiti – ne Sloveniji, ampak vsem državam,« je opisoval.
Njih je presenetilo, nas ne
Janša pravi, da je takšna odločitev vladajoče presenetila, saj naj bi obljubljali več, ter da je presenetila tudi Hrvate, ki naj bi se bali, da bodo dobili manj. Vsi naj bi namreč po Janševih besedah pričakovali rešitev, podobno tisti v sporazumu med Janezom Drnovškom in Ivico Račanom iz leta 2001. Nekdanja premierja Slovenije in Hrvaške sta se takrat dogovorila, da se mednarodne vode »podaljšajo« do slovenskega morja. Kot dokaz za svoj očitek je Janša pokazal zemljevid »pričakovane rešitve« iz gradiva, ki ga je v referendumski kampanji za arbitražni sporazum leta 2010 pošiljala vlada Boruta Pahorja.
Janša je pokazal tudi zemljevide, ki so jih v kampanji objavljali nasprotniki sporazuma, med katerimi je bila SDS. Ti naj bi kazali, da so pričakovali rešitev, kot je bila razglašena. Odgovornost je po njegovem na strani tistih, ki so v letih 2009 in 2010 obljubljali drugačno rešitev, saj naj bi te obljube zavedle volilce, da so na referendumu z majhno večino potrdili sporazum. Do takratnega premierja in sedanjega predsednika Pahorja je bil kritičen tudi zato, ker naj ne bi izkoristil vzvoda, ki ga je imel, dokler Hrvaška ni vstopila v EU, ter zato, ker je v četrtek zatrdil, da je odločitev sodišča »najpravičnejša možna«. »Ta meja nima zveze s pravičnostjo,« pravi Janša.
Po njegovih besedah bi si morali »resnico« priznati zaradi prihodnosti. Opozoril je, da bi slovenska enostranska uveljavitev odločitve koristila samo Hrvaški. Pričakuje, da bo Hrvaška, ko bo vstopala v Schengen, poskušala Sloveniji »prodati« mejo, kot jo je v četrtek določilo sodišče, a kot dvostranski dogovor. »Tako bi še drugič od Hrvaške kupili manj, kot smo imeli 25. 6. 1991,« pravi. Kako bi sam pristopil k implementaciji odločitve sodišče, Janša ni želel razkriti.
Levica: Ne zanemarimo drugih problemov
Druga desničarska opozicijska stranka Nova Slovenija je danes priznala, da je pričakovala rešitev kot v sporazumu med Drnovškm in Račanom. Zdaj so razočarani, a se zavedajo, »da ni alternative«, je po poročanju STA dejal poslanec Matej Tonin. NSi pričakuje, da bo parlament sprejel zakon, ki bi zaščitil interese tistih slovenskih državljanov, katerih domovi so ostali na drugi strani meje. Za približno 30 takšnih hiš ob Dragonji in v Razkrižju predlagajo poseben zakon.
Tudi tretja opozicijska stranka Levica je danes pozvala k spoštovanju odločitve arbitražnega sodišča. Poslanec Matej T. Vatovec je ob tem po poročanju STA opozoril, da zdaj država ne sme zanemariti drugih problemov. »Večinski problem je socialna stiska, revščina,« je dejal.
Koalicija je že danes pokazala svojo enotnost glede določitve meje. Ko je premier Cerar podal prvo izjavo, so za njim stali vsi ministri, razen tistih, ki so se o odločitvi sodišča pogovarjali z ljudmi na spornih mejnih območjih.
