Na tem mestu so ga v kliničnem centru zaposlili leta 2015, potem ko ga je na položaju vršilca dolžnosti generalnega direktorja zamenjal Andrej Baričič (ta je bolnišnico sicer vodil le nekaj mesecev). V kliničnem centru se v zadnjem času »ni več videl«, je včeraj pojasnil Vrhunec. »Sem pristaš javnega zdravstva, a verjamem, da so lahko zasebni izvajalci koristni v zdravstvenem sistemu. Med drugim lahko nastavljajo ogledalo glede ekonomske učinkovitosti in prijaznosti do pacientov,« je dejal.
V času, ko je bil Vrhunec generalni direktor UKC Ljubljana, so imeli v bolnišnici sicer stalne preglavice z nepreglednim prehajanjem zdravnikov v zasebne centre. Leta 2010 se je po smrti zdravnika in soustanovitelja Barsosa Saša Baričeviča izkazalo, da v tem centru brez soglasja matične ustanove dela več zdravnikov iz UKC Ljubljana. Do ravnanja zdravnikov in zasebnih centrov, ki se na soglasja niso ozirali, je bil v tistem času kritičen tudi Vrhunec.
Vrhunec zatrjuje, da bodo morali imeti vsi zdravniki, ki so zaposleni v drugih ustanovah in bodo delali v Barsosu, dovoljenje matične inštitucije. »Zagotovili so mi, da ta dovoljenja že imajo. Bom pa to še dodatno preveril,« je napovedal. »Delo brez soglasja se mi je zdelo problematično. Ne le v primeru Barsosa, ampak v vseh zasebnih in tudi v javnih bolnišnicah,« je še dejal o nekdanjih trenjih.
