Oči slovenskih politikov in javnosti bodo jutri uprte v Haag, kjer bo arbitražno sodišče razkrilo odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško. Naša južna soseda vztraja, da je zaradi kompromitiranosti postopka iz arbitraže izstopila; predsednica Kolinda Grabar - Kitarović je celo poudarila, da Hrvaška implementacije odločbe ne bo dovolila.
Nasprotno slovenska vladajoča politika zagotavlja, da bo odločitev arbitražnega sodišča spoštovala, in se že pripravlja na njeno uresničevanje. »Ne glede na to, kaj Hrvaška danes poudarja, bomo poskušali odločitev implementirati v luči dobrososedskih odnosov,« je mogoče slišati v slovenskih vladnih vrstah. Tako naj bi v prihodnjih dneh slovenska vlada hrvaški poslala noto, v kateri jo bo pozvala k sodelovanju pri implementaciji razsodbe arbitražnega sodišča.
Hrvaška razsodbe ne bo prevzela
Prav tako vladajoča politika napoveduje, da bo nemudoma stopila v stik z ljudmi, ki bi po odločitvi arbitražnega sodišča pristali na hrvaški strani meje. Teh naj tudi po za Slovenijo najbolj neugodnem razpletu ne bi bilo več kot sto. »Naša država bo poskrbela, da ohranijo sedanje pravice,« napovedujejo v koaliciji. Kot eno od možnih rešitev omenjajo pomoč pri njihovi morebitni preselitvi v Slovenijo.
Razsodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško bo predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume v Palači miru v Haagu razglasil jutri med 14. in 16. uro, na veleposlaništvi obeh držav v Haagu pa bo prispela že zjutraj. Vendar pa je uradni Zagreb že objavil, da njihovi diplomati dokumenta ne bodo sprejeli in da pri branju razsodbe Hrvaška ne bo navzoča.
Povsem drugače bodo ravnali slovenski predstavniki. Nemudoma se bodo lotili prevajanja razsodbe – po mnenju poznavalcev bi lahko dokument obsegal tudi 500 strani ali več – in seznanjanja slovenskega političnega vrha z njenimi osrednjimi deli. Precizno prevajanje pa bo po ocenah naših sogovornikov lahko trajalo tudi teden dni ali več. Pol ure po začetku branja razsodbe se bo sestal parlamentarni odbor za zunanjo politiko, ko bo Guillaume branje končal, pa bodo začele deževati interpretacije.
Prvi bo odločitev arbitražnega sodišča v Ljubljani komentiral premier Miro Cerar, nato pa se bosta iz Haaga oglasila odvetnik Slovenije v arbitražnem postopku Alain Pellet in zunanji minister Karl Erjavec. Predsednik republike Borut Pahor je sicer načrtoval, da se bo jutri in v petek udeležil tradicionalnega dubrovniškega foruma. Kot so nam povedali v njegovem uradu, bo branje razsodbe zagotovo še spremljal v Sloveniji, nato pa se bo predvidoma v petek v Dubrovniku sestal s hrvaško kolegico Kolindo Grabar - Kitarović.
Najglasnejši bo verjetno Janez Janša
Kako ostra bo razprava na popoldanski seji odbora za zunanjo politiko in ali se bo končala že jutri, je po mnenju naših sogovornikov iz političnih vrst odvisno od tega, kako (ne)ugodna bo odločitev arbitražnega sodišča za našo državo. Še zlasti bo pomembna meja na morju. Kot je znano, je v arbitražnem sporazumu, ki sta ga konec leta 2009 podpisala takratna slovenski premier Borut Pahor in hrvaška predsednica vlade Jadranka Kosor, kot ena osrednjih nalog arbitražnega sodišča izpostavljena določitev stika Slovenije z odprtim morjem.
Nasprotniki arbitražnega sporazuma – še zlasti so bili glasni v SDS in SLS – so tedaj poudarjali, da z omenjenim določilom naša država izgublja teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Leta 2013 je državni zbor tako sprejel sklep, da bo Slovenija vsako razsodbo, ki ne bo določila ozemeljskega stika slovenskega teritorialnega morja z odprtim morjem, štela za nasprotno mandatu sodišča. Del politike in tudi velik del pravne stroke je tedaj opozarjal, da sklep nima nikakršne pravne teže oziroma da gre predvsem za notranjepolitično dejanje.
V vladajočih krogih si sicer želijo, da bi pri upoštevanju in implementaciji razsodbe slovenska politika stopila skupaj, a hkrati priznavajo, da bo enotnost v primeru, če bo razsodba za Slovenijo neugodna, težko doseči. Še zlasti pričakujejo ostre napade prvaka SDS Janeza Janše. Tako nekateri celo ne izključujejo možnosti, da bi odločitev arbitražnega sodišča, ki ne bi prinesla stika z odprtim morjem, pripeljala do predčasnih volitev oziroma pomembno spremenila politično podobo Slovenije.
